Poseg v uredniško avtonomijo ekipe Tarče ali spor o senzacionalizmu

Tarča je tedenska polemično-pogovorna oddaja Televizije Slovenija, ki vsak četrtek zvečer na TV SLO 1 obravnava najaktualnejše družbene in politične teme. Oddaja, ki jo vodi Erika Žnidaršič, temelji na kombinaciji novinarskih prispevkov in razprave z več gosti, pogosto tudi z vklopi v živo. Od začetka leta 2003 se je njen format postopoma razvijal: sprva je bila mesečna 90-minutna oddaja, po letu 2013 pa je prevzela vlogo osrednje tedenske razprave.

Mnenje uredništva oddaje Tarča glede spreminjanja koncepta oddaje

Spoštovani,

Tarča je najbolj gledana informativna oddaja na TV Slovenija in največkrat citirana informativna oddaja vseh televizij, z mnogimi odmevnimi razkritji, ki so krojila družbeno in politično dogajanje v zadnjih letih, s čimer smo si pridobili tudi veliko zaupanje in podporo javnosti. Ta trenutek pa je Tarča tudi ena izmed redkih medijskih vsebin, ki so ostale kritične do anomalij v državi: v politiki, gospodarstvu in drugih segmentih družbe.

Preseneča nas, da bo sprememb koncepta deležna izključno oddaja Tarča, ki velja za uveljavljeno in v javnosti sprejeto oddajo. Spremembe so nastale povsem brez posvetovanja z njenimi ustvarjalci.

Predlog sprememb je za ustvarjalce oddaje nerazumljiv in ponižujoč, saj tej neutemeljeno očita senzacionalizem in zanemarja visoko raven preiskovalnega novinarstva, ki ga oddaja dosega. Snovalci napotkov niso seznanjeni ali pa namerno ignorirajo dejstvo, da uspeva ekipi oddaje to raven doseči ob izredno intenzivnem in obsežnem delu. Ob sedanji kadrovski sestavi ekipe je delo, ki je potrebno za takšno raven, dolgoročno nevzdržno, obenem pa se kadrovska sestava poslabšuje in nimamo nobenega signala vodstva, da bi se lahko slabšanje ustavilo, kaj šele da bi se izboljšalo.

Če bo predlog sprejet, bi bili lahko pod pretvezo krepitve strokovnosti deležni posega v uredniško avtonomijo pri izbiri gostov, ki jih vodstvo televizije, ki je pripravljajo PPN, v oddaji ne bi več želelo. Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije in je zapisana tudi v Ustavi RS  (39. člen). Preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso pogodu, je nedopustno in bi ga lahko razumeli tudi kot poskus vpliva vladne politike na delovanje vplivne in gledane oddaje, ki je kritična do oblasti in bi jo bilo najbolje utišati ali vsaj omejiti, kar si politika že dolga leta želi. Tudi soočenje mnenj in polemična razprava sta del demokracije in njuno omejevanje je korak stran od temeljnih demokratičnih vrednot in principov.

Podpiramo prizadevanja za krepitev čim več raziskovalnih vsebin v oddaji Tarča, kar pa si predstavljamo kot ureditev pogodb sodelavcem, ki bodo lahko opravljali delo raziskovalnega novinarja, in kadrovski okrepitvi.

Pozivamo, da iz predloga osnutka PPN 2026 umaknete sporne zapise glede spreminjanja koncepta oddaje Tarča, ki je sicer nastal brez vednosti, sodelovanja in strinjanja kogar koli v uredništvu. Z njim smo bili seznanjeni naknadno, in še to od novinarjev drugih medijev in ne koga od nadrejenih.

Zapis »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja« omejuje vabljenje določenih ljudi. Takšnega navodila nima nobena informativna oddaja. Šlo bi za nedopusten poseg v svobodo izražanja, ki je opredeljena v 39. členu Ustave RS (Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.).

Prav tako pozivamo, da iz zapisa umaknete subjektivne vrednostne sodbe o tem, da »oddaja ne bo več senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave«.

Erika Žnidaršič, Anja Šter, Vanja Gligorovič, Ana Bajuk, Klemen Košak, Žan Dolajš, Boštjan Kogovšek.