Septembra 10-odstotna letna inflacija in 0,9-odstotna mesečna deflacija
Slovenija je imela septembra na letni ravni desetodstotno inflacijo, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta. K rasti cen so največ prispevale višje cene hrane. Na mesečni ravni je imela 0,9-odstotno deflacijo, na kar je najbolj vplivala pocenitev elektrike, ki je posledica vladne regulacije cen, je danes objavil državni statistični urad.
Letna inflacija se je septembra v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala z 11 na deset odstotkov, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna.
Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 odstotka, cene storitev pa za 5,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 5,1 odstotka.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Z 1,6 odstotne točke so sledile podražitve naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 44,1 odstotka, dizelsko gorivo za 34,8 odstotka in bencin za 20 odstotkov.
Za 13 odstotkov višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 odstotka) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.
