Šešok od Maribora zahteva že 761 milijonov

Iskra grozi s tožbo v višini sedmih proračunov, a bi se poravnala za stokrat manj.

Objavljeno
19. april 2013 21.40
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor
Maribor – Zloglasni radarji v Mariboru od včeraj ne delujejo več. Šef družbe Iskra Sistemi Dušan Šešok je občini zagrozil s tožbo v višini 761 milijonov evrov, hkrati pa bi se bil pripravljen sporazumeti za sedem milijonov. Župan Andrej Fištravec pravi, da bodo predlog poravnave proučili, odstopljeni župan Franc Kangler pa je dejal, da se zahtevku Iskre »resni odvetniki smejijo«.

»Ta številka kaže na racionalno dimenzijo problema in ta racionalna dimenzija je iracionalna,« je astronomski zahtevek Iskre, dobrih sedem letnih proračunov mariborske občine, komentiral Andrej Fištravec. Izklop radarskega sistema je pospremil z besedami, da je zdaj, ko je potekel odpovedni rok po prekinitvi pogodbe, treba sistem izklopiti, da »lahko mirno in s trezno glavo rešujemo probleme«. Po pravni plati se bo z njimi spopadel odvetnik Nenad Zečević, saj odvetnik Rok Gerlovič, ki je občino zastopal 26 let, ne uživa zaupanja novega župana.

Iskra grozi s 761 milijoni evrov

Dušan Šešok pravi, da se na četrtkovem večernem sestanku pri Fištravcu niso »dogovorili nič«. Zato so včeraj mariborski občini po elektronski in navadni pošti poslali poziv za plačilo obveznosti po pogodbi o izjavljanju javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mariboru.

Del zahtevka, je pojasnil Dušan Šešok, izhaja iz točke pogodbe, ki govori, da je vložek zasebnega partnerja v projekt 29,9 milijona evrov, če gre za predčasno prenehanje, pa se preostanek vrednosti vložka zasebenga partnerja izračuna na način, da se od omenjenega zneska odšteje za vsak mesec veljavnosti pogodbe 0,83 odstotka vrednosti. »Skladno s to točko je naš zahtevek približno 26 milijonov evrov,« je dejal Šešok. Drugi zahtevek pa je vezan na kazni za prekrške, ki jih je zaznal sistem nadzora hitrosti v zadnjih tridesetih dneh, zmanjšane za 30 odstotkov in pomnožene s številom mesecev do konca javno-zasebnega partnerska, to je 105. Pri tem je Šešok dejal, da se je število prekrškov v zadnjem mesecu nenormalno povečalo, bilo jih je 114.598, omenjeni izračun pa da znesek 735 milijonov evrov.

»Vendar smo v dopisu občini ponudili tudi sporazum o zaključku projekta, in sicer za sedem milijonov evrov,« je povedal prvi mož Iskre. Predlaga, da ji občina ta znesek izplača v več obrokih: do 1. maja dva milijona, nato pa od 1. junija do 1. oktobra vsak mesec po milijon evrov. Šešok meni, da bi to lahko poravnavali brez likvidnostnih težav: če bi občina kaznovala samo tiste, ki so v zadnjem mesecu prekoračili hitrost za več kot 20 kilometrov na uro, bi zbrali 1,6 milijona evrov, če pa bi upoštevali prekoračitve za več kot deset kilometrov na uro, bi to pomenilo 4,9 milijona evrov, je izračunal Šešok.

Čakajo do prvega maja, nato gredo v sodne postopke

»Če do 1. maja ne bo plačan prvi obrok, gremo v sodne postopke,« je povedal Šešok. »O obrokih je brezpredmetno govoriti, ker še nismo proučili strukture sedmih milijonov,« se je odzval Fištravec. Na očitek, da občina ne zaračunava kazni prehitrim voznikom, zaradi česar je Iskra ovadila redarsko službo, pa je župan odgovoril: »Z gospodom Virantom (notranjim ministrom, op. p.) se bova srečala prihodnji teden in bova imela zanimiv pogovor. On bo govoril kot pravnik, jaz kot sociolog, tako da bova po mojem našla presečišče med legalnostjo in legitimnostjo. Lahko smo enostransko legalistični, ampak na ta način ne bomo ničesar naredili glede na to, da je cel posel v osnovi sporen.«

Na vprašanje, zakaj ni občina pred koncem odpovednega roka sama vložila ničnostne tožbe, Nenad Zečević odgovarja, da ta rok ni pomemben, saj pogodba v prvem koraku predvideva poskus sporazumne rešitve spora. Preskok tega koraka ni na mestu, je poudaril odvetnik.

Medtem pa postopke za ničnost sporne pogodbe v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljuje Komisija za preprečevanje korupcije, kjer napovedujejo, da bodo ničnostno tožbo vložili na sodišče do konca meseca. Dr. Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete je za Delo pojasnil, da ničnost pomeni, da mora vsaka stranka vrniti drugi, kar je prejela na podlagi pogodbe, stranka, ki je odgovorna za ničnost, pa je dolžna drugi strani povrniti škodo, ki jo je ta utrpela z nično pogodbo, razen če je druga stranka za ničnost vedela.