Šest tisoč bodočih dijakov še na trnih

Ljubljana – V novem šolskem letu je na voljo 3985 vpisnih mest več, kot je prijavljenih kandidatov za srednje šole. Se je pa 31,3 odstotka kandidatov vpisalo na programe z omejitvijo vpisa. Tako bo 5894 mladostnikov ta teden ob vpisu izvedelo, ali so z ocenami zbrali dovolj točk za želeno srednjo šolo. Polne so predvsem šole v večjih središčih, prostor pa je še vedno tudi na gimnazijah, a le tistih zunaj večjih središč. Največ novih dijakov v državi, skupaj 242, bodo sprejeli na Gimnaziji Bežigrad.

Vpis so omejili na 43 javnih in eni zasebni srednji šoli, večinoma gre za šole v večjih središčih, v Ljubljani je takih šol 15. Tisti, ki v osnovni šoli niso zbrali dovolj točk iz ocen, se bodo lahko vpisali drugam ali pustili prijavo na želeni šoli. Drugi krog izbirnega postopka bo 26. junija, vpis v drugem krogu bo 2. julija, 3. julija bo znano, na katerih srednjih šolah je še prostor.

Letos se je nekoliko več otrok vpisalo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, malenkost manj je vpisanih v programe srednjega poklicnega, nižjega poklicnega izobraževanja in tudi v programe gimnazij. Čeprav bodo mnogi s strahom čakali prihodnje dni, nekatere šole še zdaleč niso polne. Po zaključenih prijavah je bilo v srednjih šolah še vedno na voljo kar 4277 prostih mest, največ, 1227, v več programih srednjega strokovnega izobraževanja, prostor je še vedno tudi v gimnazijah v manjših krajih. Ravnatelji šol, kjer je zahtevanih največ točk, opozarjajo, da ocene različnih osnovnih šol niso enakovredne, zato si želijo eksternih testov, da bi dobili dijake, ki bodo določen program zmogli.

Bili bi gimnazijci, frizerji, kozmetični tehniki, varuhi predšolskih otrok ...

Ministrstvo za šolstvo je zagotovilo dodatnih 292 vpisnih mest v javnih srednjih šolah za tiste programe, na katerih je število prijav presegalo število razpisanih mest. Največji presežki so bili v programih gimnazije, frizer, računalničar, kozmetični tehnik, predšolska vzgoja, medijski tehnik, farmacevtski tehnik, tehnik oblikovanja in veterinarski tehnik.



Gimnazija Bežigrad ostaja ena najbolj priljubljenih. Ministrstvo ji je odobrilo dodaten oddelek, zato bodo lahko sprejeli vse, je pojasnil direktor Ciril Dominko: »Ko bodo videli, da omejitve vpisa letos pri nas ni bilo, bo drugo leto naval. Velikokrat jim tako svetujejo starši in se potem tolčejo po glavi.«

Generacija, ki bo prihodnje šolsko leto vstopila v srednje šole, je številčnejša od letošnje, se pa srednje šole že nekaj časa bojujejo za nove dijake. V tej borbi so dolga leta zmagovale prav gimnazije, povprečno se nanje vpiše 35 odstotkov populacije. Ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja pravi, da je bila včasih gonja proti gimnazijam večja: »Zdi se, da vendarle ugotavljamo, da splošna izobrazba le ni tako slaba stvar in da marsikje prav pride. Se pa pozna pri vpisu, da se s petim predmetom na poklicni maturi dijaki lahko vpišejo na skoraj vsako fakulteto. Tako raje izberejo lažji program od gimnazijskega. S takim razmišljanjem sicer generiramo generacijo, ki bo iskala zgolj lažje poti. S tem zagotavljamo pretočnost, ne pa kakovosti.«

»Rešitev bi bili eksterni testi«

Srednje šole, ki so omejile vpis, bodo izbirale bodoče dijake na podlagi seštevka ocen v sedmem, osmem in devetem razredu, dodatne točke prinašajo tudi različna tekmovanja. Dominko iz izkušenj pravi, da ni nepomembno, iz katere osnovne šole prihajajo novi dijaki, saj petice niso vedno enake: »Leta 2013 je bilo že vse dogovorjeno, da bi imeli eksterna preverjanja, ki bi pri vpisu na srednje šole štela 40 odstotkov, 60 odstotkov bi štele ocene. S tem so se strinjali ravnatelji in tudi starši, a do tega nikoli ni prišlo.«

Da bi eksterna preverjanja pomagala tudi osnovnim šolam, se strinja tudi Marijana Kolenko iz celjske Osnovne šole Lava: »Določene stvari bo treba spremeniti. Zdaj je vse podrejeno pridobivanju ocen, ki štejejo preveč, kar pa za življenje in uspešnost ni dovolj. Na naši šoli sicer vztrajamo pri realnem ocenjevanju, vem, da ni povsod tako, kar kaže tudi velik delež visokih ocen v osnovnih šolah, a nam starši očitajo, da s tem onemogočamo njihovim otrokom vpis na najzahtevnejše programe.«