Šestnajst nekdanjih delavcev odšlo med espejevce

RTH pred likvidacijo: Odpravnine in premije za samozaposlitev so stale dober milijon evrov. Na rudarsko zakonodajo je država pozabila.
Objavljeno
21. januar 2019 07.00
Posodobljeno
21. januar 2019 09.08
Bilo je nekoč: reševalna vaja iz jaška hrastniške jame. Zakon o rudarjenju zahteva, da so reševalne ekipe še vedno na voljo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Trbovlje – Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) v manj kot mesecu dni čaka likvidacija, dokončno bo ugasnil konec leta 2020. Zato dvajset zaposlenih, ki so odpoved dobili oktobra, ni pomišljalo, ali oditi na zavod in se letos za enajst mesecev zaposliti nazaj na RTH ali vzeti 23 tisočakov premije in se za dve leti samozaposliti. Večina je odprla s. p., vendar ostajajo na seskih rudnika.

»Dokler bosta RTH in HSE – Energetska družba Trbovlje, na katera je še vedno vezanih vsaj petdeset podizvajalcev oziroma več sto družin, delala, se ne bojim za socialno sliko Zasavja,« pravi prvi mož RTH Jani Žlak, trenutno v rudniku edini zaposleni »direktor in kurir v eni osebi«. Že 15. februarja čaka RTH likvidacija oziroma sprememba statusa iz družbe v zapiranju v družbo v likvidaciji. V preteklosti je bilo veliko očitkov, da RTH zavira likvidacijski postopek. Žlak pravi, da neupravičeno, saj v primerjavi s stečajem likvidacija »ni nič dramatičnega«. V primeru stečaja bi se sanacija površin ustavila, stečajnik ne bi nadziral jame ali se bodel z monitoringom, še manj čistil kanale, interes stečajnega upravitelja je le poplačilo upnikov.

- 700.000 evrov odpravnin in 368.000 evrov premij za samozaposlitev za dve leti je RTH izplačal 20 zaposelnim
- 16 jih je odprlo s. p. 
- 3 so na zavodu za zaposlovanje
- 1 se je prezaposlil na nekdanjo rudniško hčer Spekter
 

 

Vse zadrege espejevcev


S. p. je sicer odprlo šestnajst od nekdanjih dvajsetih delavcev RTH, eden se je prezaposlil na stanovanjsko družbo Spekter, trije so izbrali zavod za zaposlovanje. RTH jim je skupaj izplačal 700.000 evrov odpravnin in 368.000 evrov premij za samozaposlitev za dve leti.

image
Jerneja Plazar, kadrovica RTH, je ena od 16 bivših delavcev, ki so odprli s.p. FOTO: Polona Malovrh/Delo


Jerneja Plazar je bila skoraj tri desetletja zaposlena v kadrovski službi RTH. Ta je bil njen prvi in zadnji delodajalec. Zdaj je novopečena samostojna podjetnica. »Lahko si mislite, da človeku, ki je delal v tako velikem sistemu, kot je bil RTH, kjer je vsak obvladoval svoje specifično področje, ni lahko čez noč postati s. p. in se na vse spoznati. Človek se poduči, kaj prebere, vendar ni dovolj. Izkazalo se je, da je edina sreča to, da se nas je več znašlo v istem položaju in da si lahko pomagamo z nasveti. Ta mesec smo že morali plačati prvi davek glede na napoved, ki smo jo oddali ob registraciji s. p. decembra, urediti vse z banko, pridobiti digitalna potrdila, se prijaviti na e-davke, plačati davke in prispevke prek klika … Večina od nas nikoli ni imela opravka s tem,« opisuje zadrege espejevstva Plazarjeva, ki po novem za »staro« podjetje opravlja nujne storitve kadrovskega svetovanja. Šla je tudi na eno od kadrovskih agencij na razgovor za novo službo: »Zaposleni so pretežno mlajši in ni mi bilo lahko, ko sem po tridesetih letih dela ugotovila, da mojih izkušenj, na primer z benefikacijo in pokojninskim zavarovanjem, ne samo da ne iščejo, tudi cenijo jih ne. Še večja težava je, da te tematike mlajši referenti celo na državnih institucijah ne obvladajo, pa bi jo morali.«
 

Kljub zakonu še kopica odprtega


image
Jani Žlak, direktor RTH: »Podaljšanje zakona je stvar politike.« FOTO: Polona Malovrh/Delo


Zakonska novela, s katero je vlada življenje RTH novembra podaljšala za leto dni, do konca 2019., je bila sicer dobrodošla, a je pustila odprtih kopico operativnih podrobnosti. Zato je hoja po zakonskem robu zadnje tedne v RTH postala skoraj pravilo. Po tistem, ko je podjetje bankam leta 2017 poplačalo zadnji obrok 14-milijonskega dolga, se je z izplačilom odpravnin še zadnjim zaposlenim končal tudi kadrovsko-socialni program. Po srednjeročnem programu bi se moral zaključiti še tretji sklop – sanacija površin, a se ni.
Leto 2019 bo po noveliranem zakonu zato še vse v znamenju sanacije, naslednje leto bo tej sledila dokončna likvidacija RTH. »Toda zavezuje nas še rudarska zakonodaja, ki med drugim določa, da moramo zagotavljati reševalno in dežurno službo za varnost v jamah. Novelo so sprejeli 28. decembra, veljati je začela dan po objavi. Na zadnji dan leta smo sklepali še pogodbe z reševalnimi četami, dežurnimi – za vsak primer, če bi se 1. januarja kaj zgodilo. Tega zakonodajalec seveda ni predvidel. V novem letu smo sklenili nekaj pogodb o storitvah, ki so se iztekle decembra. Tudi javnega razpisa za dobavo elektrike nismo mogli objaviti, dokler ni bilo zakona …« Stanje naj bi konsolidirali do marca, ocenjuje Žlak, ki v kratkem napoveduje razpise za zaposlitev tehničnega direktorja, vodjo programa zapiranja in vodjo jame za določen čas do konca leta.
 

S programom in deli se mudi


image
Jama Ojstro je že leta zaprta. Predvidoma februarja bo kot del RTH tudi v likvidaciji. FOTO: Marko Feist


Dveletni program dela, ki ga mora vlada potrditi v treh mesecih, je spisan. Nadzorniki ga bodo sprejemali prihodnji teden. O njem mora dati mnenje še posebna nadzorna institucija, ki jo izbere ministrstvo za infrastrukturo. Prejšnji se je pogodba iztekla, dilem je ničkoliko. Ali zdaj iskati novo z razpisom? Če to storijo, nadzora do jeseni ne bo. »Ne verjamem pa, da bi vlada program potrdila brez nadzornikovega žiga,« pravi Žlak. Rok za sprejetje programa je 28. marec. Ali brez programa sanirati površine ali ne? Če jih ne bodo, bodo dela spet zamujala. Nadzorni svet se je odločil, da do sprejetja programa opravljajo le nujna dela. Nedokončanih del je še za 3,1 milijona evrov, dokončati bi jih morali do 30. aprila, ker pa so dela decembra in januarja stala, jih bo treba premakniti na 30. junij. Nakar se bo že nekoliko mudilo … Vseh površin, ki jih morajo izbrisati, je 1400 hektarov, kar pomeni, da bo treba izdati za 13.000 parcel odločb o izbrisu. Trenutno imajo končanih tehničnih pregledov in odločb za 300 hektarov površin. Neprodanega premoženja je še za 1,7 do 2,5 milijona evrov, zemljišč pa za dva milijona evrov knjigovodske vrednosti, a je promet z njimi ustavljen zaradi nesoglasij s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov o tem, čigava so. Tako sklad kot RTH imata sicer istega lastnika; oba sta državna.

Žlak pričakuje, da bodo iz državnega proračuna letos za dokončanje sanacijskih del prejeli 3,1 milijona evrov, tudi po likvidaciji, neodvisno od delovanja družbe, pa bodo za stroške potrebovali še okrog milijon evrov na leto.