Sestra v SBT in zdravnica v Izoli ena in ista oseba
Razkrinkana Štajerka Petra Sever je od zdravnice pripravnice v Bolnišnici Izola »napredovala« v diplomirano medicinsko sestro v Trbovljah.
Odpri galerijo
V bolnišnici Trbovlje je izolska »zdravnica« spustila standarde in želela biti »diplomirana medicinska sestra«. 31.03.2014 Foto Ljubo Vukelič/delo
Ljubljana – Lažna diplomirana medicinska sestra, katere ponarejeno diplomo so v Splošni bolnišnici Trbovlje (SBT) razkrinkali v mesecu dni, je neuradno Petra Sever, ki se je v izolski bolnišnici izdajala za zdravnico in ki jo je zdravniška zbornica že v letu 2017 zaradi suma ponarejene diplome prijavila policiji. Severjeva je »medicinsko kariero« sicer začela kot administratorka.
V SBT so Petro Sever zaposlili decembra lani in jo predvideli za zaposlitev na intenzivnem oddelku. Ta kader, kot je povedala direktorica SBT Romana Martinčič, pošiljajo na usposabljanje v sosednje bolnišnice, saj imajo premalo svojih ljudi, ki bi na mlajše prenašali veščine in znanja. Tako je Severjeva za mesec dni odšla ponje v bližnjo bolnišnico.
Ob prijavi na razpis je v kadrovsko službo SBT oddala fotokopije in obljubila, da bo originalno diplomo in dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu dostavila, čim ju najde. Nekje da sta se izgubila med selitvijo, jim je pojasnila. »To se nam je zdela čisto realna zgodba. Se pač zgodi,« pravi Martinčičeva.
Severjeva jim je postala sumljiva, ko so jo spomnili na obljubo. V drugo se je izgovarjala, da so ji original ukradli: »Nato so v kadrovski postali pozorni na elektronsko različico skeniranega dokumenta. V spodnjem delu sta bila žig in podpis dekana na napačnih mestih. Poleg tega je bila številka strokovnega izpita neobičajna – osemmestna, brez vmesnih znakov oziroma presledkov. Ko pa smo ugotovili, da je mogoče dekanov podpis v elektronski različici izbrisati, smo vedeli, da je nekaj narobe.«
Severjeva je na fotokopijo lastnoročno pripisala, da je identična originalu. Martinčičeva pravi, da bodo na zaposlitvenih intervjujih odslej še bolj preverjali strokovno znanje prijaviteljev. Tudi na zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije se strinjajo, da so »zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti tisti, ki morajo dosledno preveriti, ali zaposleni izpolnjuje pogoje za delo«.
Po razkritju je stekla akcija: SBT je na medicinski fakulteti ter na zbornici preverjala »diplomantko« Severjevo. Imena ni bilo v nobeni od evidenc. »Takrat smo jo pozvali, da imamo pisne dokaze o lažni diplomi, in jo povabili, naj se izjasni,« pripoveduje Martinčičeva, ki podobnega primera v svoji karieri še ni zasledila. Sledila je izredna odpoved delovnega razmerja razkrinkani lažni diplomirani medicinski sestri in prijava na policijo. SBT bo od nje zahtevala tudi vračilo plače. Martinčičeva zagotavlja, da lažna medicinska sestra v SBT ni škodovala nikomur.
Severjeva pa bi skoraj postala zdravnica v izolski bolnišnici, če njenega neznanja ne bi razkrinkal kardiolog Gorazd Plevnik. V Bolnišnici Izola je začela delati najprej kot administratorka na radiološkem oddelku, nato »napredovala« do medicinske sestre, nazadnje pa pristojnim zaupala, da je tik pred diplomo na mariborski medicinski fakulteti. Pripravništvo za poklic zdravnice so ji dodelili leta 2016.
»Pri delu ni odločala o zdravljenju bolnikov, niti o diagnozah, niti ni njeno delo vplivalo na zdravljenje bolnikov, zatrjujejo v Izoli. Za ponarejanje listin je zagrožena zaporna kazen do treh let, medtem ko zakon o zdravstveni dejavnosti predpisuje relativno visoke kazni tudi za delodajalce, ki zaposlujejo osebje brez licenc; globa znaša od 3000 do 50.000 evrov, a je pri nas inšpektorji po podatkih zbornice še niso izrekli.
V SBT so Petro Sever zaposlili decembra lani in jo predvideli za zaposlitev na intenzivnem oddelku. Ta kader, kot je povedala direktorica SBT Romana Martinčič, pošiljajo na usposabljanje v sosednje bolnišnice, saj imajo premalo svojih ljudi, ki bi na mlajše prenašali veščine in znanja. Tako je Severjeva za mesec dni odšla ponje v bližnjo bolnišnico.
Ob prijavi na razpis je v kadrovsko službo SBT oddala fotokopije in obljubila, da bo originalno diplomo in dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu dostavila, čim ju najde. Nekje da sta se izgubila med selitvijo, jim je pojasnila. »To se nam je zdela čisto realna zgodba. Se pač zgodi,« pravi Martinčičeva.
Severjeva jim je postala sumljiva, ko so jo spomnili na obljubo. V drugo se je izgovarjala, da so ji original ukradli: »Nato so v kadrovski postali pozorni na elektronsko različico skeniranega dokumenta. V spodnjem delu sta bila žig in podpis dekana na napačnih mestih. Poleg tega je bila številka strokovnega izpita neobičajna – osemmestna, brez vmesnih znakov oziroma presledkov. Ko pa smo ugotovili, da je mogoče dekanov podpis v elektronski različici izbrisati, smo vedeli, da je nekaj narobe.«
Severjeva je na fotokopijo lastnoročno pripisala, da je identična originalu. Martinčičeva pravi, da bodo na zaposlitvenih intervjujih odslej še bolj preverjali strokovno znanje prijaviteljev. Tudi na zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije se strinjajo, da so »zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti tisti, ki morajo dosledno preveriti, ali zaposleni izpolnjuje pogoje za delo«.
»Diplomantke« Severjeve ni v nobenih evidencah
Po razkritju je stekla akcija: SBT je na medicinski fakulteti ter na zbornici preverjala »diplomantko« Severjevo. Imena ni bilo v nobeni od evidenc. »Takrat smo jo pozvali, da imamo pisne dokaze o lažni diplomi, in jo povabili, naj se izjasni,« pripoveduje Martinčičeva, ki podobnega primera v svoji karieri še ni zasledila. Sledila je izredna odpoved delovnega razmerja razkrinkani lažni diplomirani medicinski sestri in prijava na policijo. SBT bo od nje zahtevala tudi vračilo plače. Martinčičeva zagotavlja, da lažna medicinska sestra v SBT ni škodovala nikomur.
Najprej je bila administratorka
Severjeva pa bi skoraj postala zdravnica v izolski bolnišnici, če njenega neznanja ne bi razkrinkal kardiolog Gorazd Plevnik. V Bolnišnici Izola je začela delati najprej kot administratorka na radiološkem oddelku, nato »napredovala« do medicinske sestre, nazadnje pa pristojnim zaupala, da je tik pred diplomo na mariborski medicinski fakulteti. Pripravništvo za poklic zdravnice so ji dodelili leta 2016.
»Pri delu ni odločala o zdravljenju bolnikov, niti o diagnozah, niti ni njeno delo vplivalo na zdravljenje bolnikov, zatrjujejo v Izoli. Za ponarejanje listin je zagrožena zaporna kazen do treh let, medtem ko zakon o zdravstveni dejavnosti predpisuje relativno visoke kazni tudi za delodajalce, ki zaposlujejo osebje brez licenc; globa znaša od 3000 do 50.000 evrov, a je pri nas inšpektorji po podatkih zbornice še niso izrekli.
