Severni medved, največja žrtev podnebnih sprememb?
Najnovejša študija kaže, da bo zanj usodno taljenje ledu v naslednjih 80 letih.
Odpri galerijo
Medvedje na smetišču na obrobju vasi Ryrkaypiy na severovzhodu Rusije. Foto Maksim Djominov/wwf
Ljubljana – Če se uresničijo napovedi znanstvenikov, čez osemdeset let na našem planetu ne bo več populacije severnih medvedov. Do leta 2100 naj bi zaradi podnebnih sprememb in njihovih posledic – kot je denimo taljenje ledu – izumrli in četudi bi države nekaj podnebnih ciljev le dosegle, to vseh še živečih medvedov ne more več rešiti.
Taljenje ledu, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki je povzela študijo, objavljeno v reviji Nature Climate Change, otežuje medvedom lov na tjulnje. Ti so za 400- do 600-kilogramske medvedje samce eden glavnih virov hrane; brez njih nimajo veliko možnosti za preživetje, na kopnem pa še težje najdejo hrano. Severni medved je tako postal največja žrtev podnebnih spememb.
Strokovnjak za severne medvede Steven Amstrup, tudi sodelavec pri raziskavi, pesimistično napoveduje, da bodo najprej poginili medvedji mladiči, saj medvedke ne bodo imele dovolj telesne maščobe, da bi proizvedle dovolj mleka zanje. Severni medved, še ugotavljajo znanstveniki, je postal največja žrtev podnebnih sprememb.
Že pred slabim desetletjem, v obdobju 2004-2009, so znanstveniki proučevali medvedje poti in predvsem – stranpoti. Svetovna organizacija za naravo (WWF) je takrat poročala, da so v iskanju hrane in primernega življenjskega prostora severni medvedje prisiljeni plavati vse dlje. Spremljali so 68 medvedk, opremljenih z GPS ovratnicami in v šestih letih zabeležili 50 primerov, ko so medvedke plavale več kot 50 kilometrov. Najdaljša razdalja, ki jo je preplavala severna medvedka, je znašala 685 kilometrov; plavala je neprekinjeno dvanajst dni.
Avtorji raziskave so medvedje maratonsko plavanje pojasnjevali z iskanjem stabilnega življenjskega prostora – namesto razdrobljenih ledenih plošč. In že tedaj so jih skrbeli medvedji mladiči, ki so težko dohajali medvedke. Od enajstih, ki so se podali na pot, je preživela šesterica. Stopnja smrtnosti med mladiči, ki niso plavali dolgih razdalj, je bila sicer le 18-odstotna.
Taljenje ledu, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki je povzela študijo, objavljeno v reviji Nature Climate Change, otežuje medvedom lov na tjulnje. Ti so za 400- do 600-kilogramske medvedje samce eden glavnih virov hrane; brez njih nimajo veliko možnosti za preživetje, na kopnem pa še težje najdejo hrano. Severni medved je tako postal največja žrtev podnebnih spememb.
Strokovnjak za severne medvede Steven Amstrup, tudi sodelavec pri raziskavi, pesimistično napoveduje, da bodo najprej poginili medvedji mladiči, saj medvedke ne bodo imele dovolj telesne maščobe, da bi proizvedle dovolj mleka zanje. Severni medved, še ugotavljajo znanstveniki, je postal največja žrtev podnebnih sprememb.
Medvedje težave so stare vsaj desetletje
Že pred slabim desetletjem, v obdobju 2004-2009, so znanstveniki proučevali medvedje poti in predvsem – stranpoti. Svetovna organizacija za naravo (WWF) je takrat poročala, da so v iskanju hrane in primernega življenjskega prostora severni medvedje prisiljeni plavati vse dlje. Spremljali so 68 medvedk, opremljenih z GPS ovratnicami in v šestih letih zabeležili 50 primerov, ko so medvedke plavale več kot 50 kilometrov. Najdaljša razdalja, ki jo je preplavala severna medvedka, je znašala 685 kilometrov; plavala je neprekinjeno dvanajst dni.
Avtorji raziskave so medvedje maratonsko plavanje pojasnjevali z iskanjem stabilnega življenjskega prostora – namesto razdrobljenih ledenih plošč. In že tedaj so jih skrbeli medvedji mladiči, ki so težko dohajali medvedke. Od enajstih, ki so se podali na pot, je preživela šesterica. Stopnja smrtnosti med mladiči, ki niso plavali dolgih razdalj, je bila sicer le 18-odstotna.
