Severni sosedi ponujamo skupno patruljiranje
Država išče nove nadzornike. Sindikat opozarja, da je kadrovski načrt za policijo za prihodnji dve leti premajhen.
Odpri galerijo
»Treba je pripraviti ukrepe, ki bodo veljali za vse evropske države, in države, ki zdaj ne spoštujejo evropskih pravil, pripraviti do tega, da jih začnejo izvajati,« je na obisku v Sloveniji dejal Wolfgang Peschorn. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Notranji minister Boštjan Poklukar avstrijskemu kolegu Wolfgangu Peschornu na skupni meji predlaga uvedbo mešane patrulje. Peschorn ni povsem prepričan, ali bi to lahko zajezilo migrantski val, zato se bo do tega morala opredeliti sosednja vlada. Ta ima do sredine oktobra čas za odločitev, ali bo spet podaljšala nadzor na notranji meji.
Poklukar je vnovič poudaril, da avstrijski nadzor na naši skupni meji prizadene okoliške prebivalce, povzroča gospodarsko škodo in večkilometrske zastoje. Prav tako je zatrdil, da je Slovenija varna država, ki dobro varuje schengensko mejo: Avstrija nam je letos vrnila le 62 oseb (lani v enakem obdobju 18). Medtem Avstrija nima nadzora na meji z Italijo, kar avstrijski minister pojasnjuje s tem, da se država od primera do primera odloča, kako zajeziti migrantski tok ter da odgovorne v državi v tej zadevi vodijo geografska in topografska dejstva.
Na ilegalne prehode mej in okrepljeno delovanje tihotapskih mrež je treba gledati celostno, sta se strinjala. Veliko upov polagata v delovanje Frontexa, pozornost bo treba nameniti tudi ohranitvi dogovora med EU in Turčijo, s koncem katerega grozi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.
Slovenija skupno patruljiranje pozna že vzdolž meje z zahodno sosedo. Izvajati sta ga začeli junija, trajalo naj bi do konca tega meseca, ko bodo pripravili analizo in ocenili potrebo po morebitnem podaljšanju.
Avstrija je nadzor na skupni meji uvedla v času največje begunske krize jeseni 2015 in čeprav evropska pravila dopuščajo le polletno podaljšanje nadzora, so ga Avstrijci podaljšali že sedemkrat. »Treba je poslati sporočilo, da se nezakonite migracije in tihotapljenje ne obrestujejo,« je pozval Peschorn, ki meni, da je tihotapstvo postalo gospodarska panoga.
Poklukar je opozoril na intenzivno tihotapljenje v zadnjem času, saj možje v modrem v kombijih odkrijejo tudi do 40 oseb. Najbolj obremenjene občine so Črnomelj, Kostel in Ilirska Bistrica, vse več nelegalnih aktivnosti opažajo tudi na območju mariborske policijske uprave. Med učinkovitimi ukrepi, ki jih uporabljajo, je naštel postavljanje dodatnih tehničnih ovir v Beli Krajini ter lovskih kamer in uporabo dronov. Spomnil je, da je do 30. septembra odprtih še sto mest za nove nadzornike državne meje, pričakuje, da se bodo zanje ogreli mladi.
Vlada je pred dnevi za varovanje meje policiji namenila dodatnih pet milijonov evrov (od skupno obljubljenih 15), kar je spet zanetilo iskro med sindikalisti in Poklukarjem. Različne so namreč interpretacije, komu znotraj ministrstva oziroma policije so sredstva namenjena. Včeraj so se oglasili iz Sindikata policistov Slovenije, razočarani nad številom dovoljenih zaposlitev, ki za prihodnji dve leti ostaja na enaki ravni, čeprav varnostne grožnje in ilegalne migracije naraščajo.
Poklukar je vnovič poudaril, da avstrijski nadzor na naši skupni meji prizadene okoliške prebivalce, povzroča gospodarsko škodo in večkilometrske zastoje. Prav tako je zatrdil, da je Slovenija varna država, ki dobro varuje schengensko mejo: Avstrija nam je letos vrnila le 62 oseb (lani v enakem obdobju 18). Medtem Avstrija nima nadzora na meji z Italijo, kar avstrijski minister pojasnjuje s tem, da se država od primera do primera odloča, kako zajeziti migrantski tok ter da odgovorne v državi v tej zadevi vodijo geografska in topografska dejstva.
Na ilegalne prehode mej in okrepljeno delovanje tihotapskih mrež je treba gledati celostno, sta se strinjala. Veliko upov polagata v delovanje Frontexa, pozornost bo treba nameniti tudi ohranitvi dogovora med EU in Turčijo, s koncem katerega grozi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.
Slovenija skupno patruljiranje pozna že vzdolž meje z zahodno sosedo. Izvajati sta ga začeli junija, trajalo naj bi do konca tega meseca, ko bodo pripravili analizo in ocenili potrebo po morebitnem podaljšanju.
Kmalu nove sile
Avstrija je nadzor na skupni meji uvedla v času največje begunske krize jeseni 2015 in čeprav evropska pravila dopuščajo le polletno podaljšanje nadzora, so ga Avstrijci podaljšali že sedemkrat. »Treba je poslati sporočilo, da se nezakonite migracije in tihotapljenje ne obrestujejo,« je pozval Peschorn, ki meni, da je tihotapstvo postalo gospodarska panoga.
Poklukar je opozoril na intenzivno tihotapljenje v zadnjem času, saj možje v modrem v kombijih odkrijejo tudi do 40 oseb. Najbolj obremenjene občine so Črnomelj, Kostel in Ilirska Bistrica, vse več nelegalnih aktivnosti opažajo tudi na območju mariborske policijske uprave. Med učinkovitimi ukrepi, ki jih uporabljajo, je naštel postavljanje dodatnih tehničnih ovir v Beli Krajini ter lovskih kamer in uporabo dronov. Spomnil je, da je do 30. septembra odprtih še sto mest za nove nadzornike državne meje, pričakuje, da se bodo zanje ogreli mladi.
9801
ilegalnega migranta je letos prijela slovenska policija
ilegalnega migranta je letos prijela slovenska policija
Vlada je pred dnevi za varovanje meje policiji namenila dodatnih pet milijonov evrov (od skupno obljubljenih 15), kar je spet zanetilo iskro med sindikalisti in Poklukarjem. Različne so namreč interpretacije, komu znotraj ministrstva oziroma policije so sredstva namenjena. Včeraj so se oglasili iz Sindikata policistov Slovenije, razočarani nad številom dovoljenih zaposlitev, ki za prihodnji dve leti ostaja na enaki ravni, čeprav varnostne grožnje in ilegalne migracije naraščajo.
