Simono Dimic minila pripravljenost za pogovor

Ljubljana - Njen pravni zastopnik dr. Peter Čeferin pa nam je zatrdil, da vzrok, da Dimičeva ni prišla na sejo, tiči drugje - po njegovem prepričanju je protikorupcijska zakonodaja v nasprotju z ustavo. Zato je vložil pobudo za presojo ustavnosti 16. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta zaposlenim v javnem sektorju in poslovodnim osebam nalaga, da se morajo na zahtevo komisije udeležiti seje komisije. Ker komisija ni bila pripravljena prekiniti postopka do odločitve ustavnega sodišča, dr. Peter Čeferin v tem vidi nevarnost pristranskega odločanja, zato so se z Dimičevo dogovorili, da se seje ne bo udeležila. Tudi zato, ker v Odvetniški družbi Čeferin menijo, da se Dimičevi sploh ni treba udeležiti pogovora, saj ni več zaposlena v javnem sektorju.

A komisija odgovarja, da jo takšen odziv čudi. Dimičeva je v medijih razlagala, da si tega pogovora želi. Zdaj pa se je možnosti, da javnosti pove, kako je v času, ko je bila kot vodja Pahorjevega kabineta na razmeroma visokem položaju, izpolnjevala visoke moralno-etične standarde, predpisane za javne funkcionarje in javne uslužbence, nenadoma odpovedala, pravijo v komisiji.

Vabilo ne pomeni 
policijskega zaslišanja

Predsednik komisije Goran Klemenčič je prepričan, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ni v nasprotju z ustavo. Poudarja, da vabila komisije ne pomenijo policijskega zaslišanja, prisilne privedbe ali kakršnih koli posegov v človekove pravice. Peter Čeferin pa, nasprotno, meni, da zakonodaja, ki ureja postopek pred protikorupcijsko komisijo, tistemu, ki je vabljen na sejo, ne zagotavlja poštenega postopka. Ustava namreč določa, da nihče ni dolžan izpovedovati zoper sebe. »Treba je vedeti, da sodobna doktrina varstva človekovih pravic širi privilegij zoper samoobtožbo onkraj ozkega pojmovanja kazenskega postopka tudi na druge državne organe,« pravi Čeferin. O tem, ali se morajo tudi nekdanji zaposleni v javnem sektorju odzvati vabilom komisije, je odvetniška družba pridobila mnenje Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in uglednega profesorja ljubljanske pravne fakultete dr. Cirila Ribičiča. Obe mnenji pritrjujeta Čeferinu, da se morajo vabilom komisije odzvati zgolj zaposleni v javnem sektorju.

Jezikovna metoda

Klemenčič odgovarja, da dobesedna jezikovna razlaga zakonske določbe v celoti prezre namen zakona - odkriti storjena koruptivna ravnanja in preprečevati nastanek novih. Zato se morajo vabilom komisije odzvati vsi, ki so bili javni uslužbenci v času, ko se je zgodilo ravnanje, ki ga komisija preučuje. A Čeferin odgovarja: treba je uporabiti jezikovno metodo in upoštevati samo tisto, kar piše v zakonu. Če bi ga razlagali ekstenzivno, bi to bilo v nasprotju z načeli prava človekovih pravic, ustavnega in kazenskega prava ter tudi s stališči ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice, se Čeferin opira na Ribičičevo mnenje.

Brez zapletov ni šlo niti pri vročanju vabila. Klemenčič pravi, da so ga Dimičevi 22. oktobra poskušali vročiti prek kabineta predsednika vlade, ko je še bila zaposlena v kabinetu. A vabilo se je vrnilo s pripisom, da ni več zaposlena tam, kar se je pozneje izkazalo za neresnično, dodaja Klemenčič. Na to so se odzvali v kabinetu predsednika vlade. Pravijo, da so dopis komisije dobili 25. oktobra. Dimičevi je delovno razmerje prenehalo 24. oktobra, komisijo pa so o tem tudi obvestili. Menijo, da so ravnali korektno, in ne prevzemajo odgovornosti, da se Dimičeva ne odziva na vabila komisije.

Naj spomnimo: v javnosti so se pojavili očitki, da je Dimičeva od NLB za svojo plačo dobila nesorazmerno visoko posojilo, da so njeno hišo v ljubljanskih Murglah obnavljali delavci Vegrada, omenjeni se bili tudi posli njenega strica Tomaža Kastelica, ki jih je sklepal z družbo za avtoceste. Dimičeva je bila tarča očitkov tudi zaradi poslovanja podjetja Escape, v kateri vlada kupuje letalske vozovnice. Lastnik podjetja Escape je, kot je znano, partner Dimičeve Roman Horvat. Po navedbah nekaterih medijev je v njegovem podjetju zdaj zaposlena tudi Dimičeva.