Sindikat novinarjev nasprotuje odpuščanju v Večeru – AVK ocenjuje, da združitev ne onemogoča konkurence
»Uprava pod krinko združevanja s časnikom Dnevnik že izvaja združitveno strategijo delov obeh družb,« so ocenili v sindikatu. DV mediji bo po pričakovanjih vodilnih obeh družb začela delovati šele v prvem kvartalu prihodnjega leta.
Odpri galerijo
Družbi Dnevnik in Večer skupina sta združitev napovedali lani avgusta. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sindikat novinarjev Slovenije je izrazil nasprotovanje nameravanemu odpuščanju sedmih zaposlenih delavcev časnika Večer. »Uprava pod krinko združevanja s časnikom Dnevnik že izvaja združitveno strategijo delov obeh družb,« so ocenili. Vodstvo Večera so pozvali k dialogu o združevanju z Dnevnikom.
Lastniške odločitve glede združitve, ki naj bi bile šele sprejete, po njihovem »že bistveno vplivajo na sedanji položaj zlasti delavcev Večera«. Njegov lastnik je namreč že prodal Podjetje za informiranje, revijalni portfelj časnika Večer, blagovni znamki Naš dom in Lep vrt, zdaj naj bi zaradi nameravane organizacijske spremembe odpustili sedem delavcev, so sporočili iz sindikata.
Kot so spomnili, so delavski zastopniki obeh družb upravi od letošnjega januarja večkrat pozvali k ustreznemu informiranju in seznanitvi zaposlenih o učinkih in posledicah združitve, zlasti na zaposlenost in njihove pravice, zapisane v podjetniških kolektivnih pogodbah. »Trenutno kaže, da bodo zaposleni obeh družb ostali brez teh, ker sta derogirani, pogajanjem o ureditvi kolektivnih pravic pa se upravi izogibata, češ da naj bi bila možna šele po združitvi,« so poudarili.
Zaposleni in njihovi zastopniki so tako po njihovih navedbah postavljeni v nevzdržno negotovost, ko svoje prihodnosti ne morejo urejati s socialnim partnerjem, ker se ta sklicuje na združevanje, o katerem bodo lastniki šele odločali, hkrati pa jih uprava in lastnik že postavljata pred izvršena dejstva, ki so po vsebini posledica morebitne združitve.
Sindikat novinarjev je upravo Večera opozoril na sodno prakso in zakonske zahteve, ki jih delovnopravna zakonodaja določa v primerih odpuščanja večjega števila delavcev. »Ob očitnih grobih kršitvah osnovnih načel partnerskega dialoga sindikat ne more jamčiti niti socialnega miru v družbi,« so še poudarili in upravo pozvali, naj zaposlene nemudoma seznani s pridružitveno strategijo in z njimi začne dialog, »saj bo le tako mogoče zmanjšati potencialna tveganja, ki jih delijo zaposleni in lastniki«.
Družbi Dnevnik in Večer skupina sta združitev napovedali lani avgusta. Varuh konkurence je zeleno luč za to prižgal v ponedeljek. Združitev sta agenciji priglasili podjetji 2HT invest (nekdanja Večer Skupina) in Dnevnik, v zadnjem letu pa je bila večkrat dopolnjena.
Vodstvi družb sta odločitev Agencije za varstvo konkurence pozdravili, v Društvu novinarjev Slovenije so pozvali k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, poznavalci trga pa so opozorili pred morebitnim krčenjem medijske pluralnosti.
AVK ocenjuje, da združitev ne omogoča zmanjšanja ali ne onemogoča učinkovite konkurence, izhaja iz odločbe agencije, ki jo je danes objavila na spletni strani. AVK je presojala izključno ekonomske kriterije vplivov združitve dejavnosti časopisnega založništva Večer in Dnevnik ter spletnih strani vecer.com in dnevnik.si na konkurenco na opredeljenih upoštevanih trgih. Kot so izpostavili, je za presojo vidikov pluralnosti medijev pristojno ministrstvo za kulturo.
Pri presoji je AVK analizirala več trgov: trg izdajanja tiskanih publikacij, trg izdajanja spletnih publikacij, trg prodaje oglasnega prostora v tiskanih publikacijah in trg spletnega oglaševanja. Kot izhaja iz odločbe, AVK šteje dnevni tiskani časopisa Večer kot regionalni časopis splošno-informativne vsebine, medtem ko časopis Dnevnik šteje kot nacionalni časopis splošno-informativne vsebine.
Regionalni časopisi si po mnenju AVK medsebojno ne konkurirajo, lahko pa so regionalni dnevni časopisi splošno-informativne vsebine konkurent nacionalnem časopisu splošno-informativne vsebin na območju svoje regije in njej sosednjih regijah.
V koncentraciji udeležena podjetja s povezanimi podjetji pri dejavnosti izdajanja tiskanih dnevnih publikacij s splošno-informativno vsebino tako po oceni agencije niso prisotna na istih upoštevnih trgih, kar pomeni, da pri združitvi omenjenih medijev ne bo prišlo do horizontalnih prekrivanj in s tem do negativnih učinkov na teh opredeljenih upoštevnih proizvodnih trgih.
Prav tako je agencija ugotovila, da sama obiskanost elektronskih publikacij izdajateljem neposredno ne prinaša prihodkov, na podlagi katerih bi AVK lahko ugotavljala tržno strukturo zadevnega trga in presojala učinke združitve na tem trgu, jih pa ustvarja posredno v povezavi z oglaševanjem.
Ugotovila je, da oglaševalske agencije sredstva svojih naročnikov za oglaševanja usmerjajo na podlagi oglaševalskih strategij, izbor medijev za oglaševanje pa je odvisen od več dejavnikov. Po pomembnosti so to naklada oziroma doseg in ciljna publika, sledi cena oglaševanja in vsebina medija.
Na upoštevnem trgu prodaje oglasnega prostora v elektronskih publikacijah pa združeno podjetje dosega zanemarljiv tržni delež.
Novo, združeno izdajateljsko podjetje z imenom DV mediji bo obvladovalo 40 odstotkov trga tiskanih medijev.
Lastniške odločitve glede združitve, ki naj bi bile šele sprejete, po njihovem »že bistveno vplivajo na sedanji položaj zlasti delavcev Večera«. Njegov lastnik je namreč že prodal Podjetje za informiranje, revijalni portfelj časnika Večer, blagovni znamki Naš dom in Lep vrt, zdaj naj bi zaradi nameravane organizacijske spremembe odpustili sedem delavcev, so sporočili iz sindikata.
Kot so spomnili, so delavski zastopniki obeh družb upravi od letošnjega januarja večkrat pozvali k ustreznemu informiranju in seznanitvi zaposlenih o učinkih in posledicah združitve, zlasti na zaposlenost in njihove pravice, zapisane v podjetniških kolektivnih pogodbah. »Trenutno kaže, da bodo zaposleni obeh družb ostali brez teh, ker sta derogirani, pogajanjem o ureditvi kolektivnih pravic pa se upravi izogibata, češ da naj bi bila možna šele po združitvi,« so poudarili.
Zaposleni v nevzdržni negotovosti
Zaposleni in njihovi zastopniki so tako po njihovih navedbah postavljeni v nevzdržno negotovost, ko svoje prihodnosti ne morejo urejati s socialnim partnerjem, ker se ta sklicuje na združevanje, o katerem bodo lastniki šele odločali, hkrati pa jih uprava in lastnik že postavljata pred izvršena dejstva, ki so po vsebini posledica morebitne združitve.
Sindikat novinarjev je upravo Večera opozoril na sodno prakso in zakonske zahteve, ki jih delovnopravna zakonodaja določa v primerih odpuščanja večjega števila delavcev. »Ob očitnih grobih kršitvah osnovnih načel partnerskega dialoga sindikat ne more jamčiti niti socialnega miru v družbi,« so še poudarili in upravo pozvali, naj zaposlene nemudoma seznani s pridružitveno strategijo in z njimi začne dialog, »saj bo le tako mogoče zmanjšati potencialna tveganja, ki jih delijo zaposleni in lastniki«.
Krčenje medijske pluralnosti?
Družbi Dnevnik in Večer skupina sta združitev napovedali lani avgusta. Varuh konkurence je zeleno luč za to prižgal v ponedeljek. Združitev sta agenciji priglasili podjetji 2HT invest (nekdanja Večer Skupina) in Dnevnik, v zadnjem letu pa je bila večkrat dopolnjena.
Nova združena družba Dnevnika in Večera z imenom DV mediji bo po pričakovanjih vodilnih obeh družb začela delovati šele v prvem kvartalu prihodnjega leta. Več mesecev naj bi namreč trajali samo postopki razdruževanja Dnevnika, s katerim pa mora soglašati tudi Styria.
Kot je v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17h pojasnil predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan, je odločba AVK, ki je podala soglasje za združitev Dnevnika in Večera, šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov. V njih se mora delniška družba Dnevnik najprej razdružiti, na način, da bodo edicijo Dnevnik najprej izločili v hčerinsko podjetje. Ko bo nastala nova družba Dnevnik d.o.o., v kateri bo dnevna edicija, se bo šele ta lahko združila z Večerom.
Kot je v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17h pojasnil predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan, je odločba AVK, ki je podala soglasje za združitev Dnevnika in Večera, šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov. V njih se mora delniška družba Dnevnik najprej razdružiti, na način, da bodo edicijo Dnevnik najprej izločili v hčerinsko podjetje. Ko bo nastala nova družba Dnevnik d.o.o., v kateri bo dnevna edicija, se bo šele ta lahko združila z Večerom.
Vodstvi družb sta odločitev Agencije za varstvo konkurence pozdravili, v Društvu novinarjev Slovenije so pozvali k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, poznavalci trga pa so opozorili pred morebitnim krčenjem medijske pluralnosti.
AVK je presojala le ekonomske kriterije vplivov združitve
AVK ocenjuje, da združitev ne omogoča zmanjšanja ali ne onemogoča učinkovite konkurence, izhaja iz odločbe agencije, ki jo je danes objavila na spletni strani. AVK je presojala izključno ekonomske kriterije vplivov združitve dejavnosti časopisnega založništva Večer in Dnevnik ter spletnih strani vecer.com in dnevnik.si na konkurenco na opredeljenih upoštevanih trgih. Kot so izpostavili, je za presojo vidikov pluralnosti medijev pristojno ministrstvo za kulturo.
Pri presoji je AVK analizirala več trgov: trg izdajanja tiskanih publikacij, trg izdajanja spletnih publikacij, trg prodaje oglasnega prostora v tiskanih publikacijah in trg spletnega oglaševanja. Kot izhaja iz odločbe, AVK šteje dnevni tiskani časopisa Večer kot regionalni časopis splošno-informativne vsebine, medtem ko časopis Dnevnik šteje kot nacionalni časopis splošno-informativne vsebine.
Pri presoji je AVK analizirala več trgov: trg izdajanja tiskanih publikacij, trg izdajanja spletnih publikacij, trg prodaje oglasnega prostora v tiskanih publikacijah in trg spletnega oglaševanja FOTO: Blaž Samec/Delo
Regionalni časopisi si po mnenju AVK medsebojno ne konkurirajo, lahko pa so regionalni dnevni časopisi splošno-informativne vsebine konkurent nacionalnem časopisu splošno-informativne vsebin na območju svoje regije in njej sosednjih regijah.
V koncentraciji udeležena podjetja s povezanimi podjetji pri dejavnosti izdajanja tiskanih dnevnih publikacij s splošno-informativno vsebino tako po oceni agencije niso prisotna na istih upoštevnih trgih, kar pomeni, da pri združitvi omenjenih medijev ne bo prišlo do horizontalnih prekrivanj in s tem do negativnih učinkov na teh opredeljenih upoštevnih proizvodnih trgih.
Prav tako je agencija ugotovila, da sama obiskanost elektronskih publikacij izdajateljem neposredno ne prinaša prihodkov, na podlagi katerih bi AVK lahko ugotavljala tržno strukturo zadevnega trga in presojala učinke združitve na tem trgu, jih pa ustvarja posredno v povezavi z oglaševanjem.
Ugotovila je, da oglaševalske agencije sredstva svojih naročnikov za oglaševanja usmerjajo na podlagi oglaševalskih strategij, izbor medijev za oglaševanje pa je odvisen od več dejavnikov. Po pomembnosti so to naklada oziroma doseg in ciljna publika, sledi cena oglaševanja in vsebina medija.
Na upoštevnem trgu prodaje oglasnega prostora v elektronskih publikacijah pa združeno podjetje dosega zanemarljiv tržni delež.
Novo, združeno izdajateljsko podjetje z imenom DV mediji bo obvladovalo 40 odstotkov trga tiskanih medijev.
