Sindikati bodo vztrajali pri minimalni plači

Ljubljana – Socialni sporazum, ki ga je vlada s predstavniki sindikatov in delodajalcev parafirala v torek, ni povsem odvrnil možnosti, da bi sindikati tudi na ulici zahtevali spremembo definicije minimalne plače, kar bi jo v nekaterih dejavnostih realno precej dvignilo. Še pred tem bodo spremembe verjetno poskusili doseči s pogajanji.

Kljub temu, da so sindikati parafirali socialni sporazum, ki bo predvidoma začel veljati v začetku februarja, jim z njim ni uspelo doseči ene svojih ključnih interesnih zahtev: redefinicije minimalne plače. Ta zdaj zajema osnovno plačo delavca za določen mesec in tudi dodatke, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo prek polnega delovnega časa. V minimalno plačo se ne vštevajo prejemki, ki imajo naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so npr. dnevnice, terenski dodatki, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako se v minimalno plačo ne všteva regres za letni dopust. To pomeni, da v določenih panogah delavci za enako vrsto in obseg dela prejemajo plačo, ki je višja od minimalne in dodatke, nekateri pa le minimalno, brez dodatkov (789,15 evrov bruto). Sindikati bi zato radi, da se dodatki plačujejo vsem, tudi zaposlenim z minimalno plačo.

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je še pred zaključkom pogajanj nakazal, da bi lahko redefinicijo minimalne plače zahtevali tudi na ulici, je po podpisu parafiranega sporazuma dvakrat poudaril, da jih sporazum tam, kjer niso uspeli, »nikakor ne ovira, da si ne bi prizadevali naprej na drugačne načine.« Kakšne, ni hotel povedati, ker sporazuma ne želi »pospremiti z grožnjami«.

Tudi predsednik sindikalne centrale KS 90 Peter Majcen pravi, da je smiselno nadaljevati pogajanja za redefinicijo. »Če ne bo nadaljevanja pogovorov, bomo morali zaradi pritiska naše baze sprožiti sindikalne aktivnosti,« opozarja, saj veliko njihovih sindikalnih aktivistov svari, da je za člane vprašanje minimalne plačo pomembna točka, pri kateri bo treba vztrajati. Majcen se strinja z ZSSS, da bi bilo zaradi tega sicer škoda zavrniti celotni socialni sporazum, ki obsega več kot 140 ukrepov. Majcen ob tam izpostavlja dva dodatna problematična vidika trenutne ureditve: veliko delodajalcev nima ali ne spoštuje kolektivne pogodbe, s katero bi ta vprašanja lahko uredili, poleg tega pa je med 45.000 in 50.000 delavci, ki prejemajo minimalno plačo, veliko nezadovoljstva, ker za enako delo ne prejemajo skoraj nobenih dodatkov.

Predsednik sindikalne centrale Pergam Janez Posedi pravi, da so tudi v Pergamu razumeli, da bodo problematiko minimalne plače in spremembe insolvenčne zakonodaje reševali še naprej, v okviru Ekonomsko- socialnega sveta, ali pa da jih bo predlagala vlada.

Suzana Laporšček v članku Minimalna plača – Slovenija v perspektivi Evropske unije (Naše gospodarstvo) ugotavlja, da je minimalna plača v eni od oblik prisotna v vseh državah članicah EU, v večini držav, tudi v Sloveniji, pa je urejena na nacionalni ravni z zakonom ali z nacionalnim kolektivnim sporazumom. Slovenija se po višini minimalne plače glede na povprečno oziroma mediano plač uvršča v sam vrh EU.

Zadnji odmevni primer, ko je sindikatom skupaj z delom politike uspelo dvigniti minimalno plačo, prihaja iz Nemčije, kjer so socialni demokrati 2013 to zahtevali kot pogoj za vstop v veliko koalicijo s krščanskimi demokrati Angele Merkel. Višja minimalna plača (8,5 evra/uro) je začela veljati januarja letos. Višjo minimalno plačo prejema okoli 3,7 milijona zaposlenih, kar bo delodajalce na letni ravni stalo dodatnih 9,6 milijarde evrov. Kar se nekateri podjetniki (predvsem taksisti in gostinci) nočejo odpovedati dosedanjim dobičkom, so višjo minimalno plačo z višjimi cenami prevalili na potrošnike. Nekateri ekonomisti svarijo, da bi zaradi višje minimalne plače lahko zašla v težave nekatera delovno intenzivna podjetja iz vzhodne Nemčije. Vse sindikalne centrale so leta 2009 že uspešno zahtevale višjo minimalno plačo. Na protestih v Ljubljani se je zbralo okoli 30.000 ljudi, kar je vlado Boruta Pahorja prepričalo, da popusti sindikalnim zahtevam. Vlada je minimalno plačo postopoma povišala na 734,15 evra, delodajalci pa so ob tem opozarjali, da bo zaradi tega 70.000 ljudi ostalo brez službe. Brezposelnost v celoti se kljub temu ni bistveno povečala.