Sindikati v pripravah na protest, vlada še molči

Ljubljana - Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja se bodo danes sestali na verjetno zadnjem poskusu, da bi se dogovorili o varčevalnih ukrepih na področju plač za prihodnje leto.

Če pogajanja ne bodo uspešna, bo v sredo, 3. decembra, pred vladno palačo na Gregorčičevi ulici organiziran protest.

Protest podpira štiriindvajset sindikatov javnega sektorja, med njimi ni policistov.

Sindikat polistov proti protestu, morda pa bodo stavkali

Sindikat policistov Slovenije (SPS) ne bo sodeloval na morebitnem sredinem protestnem shodu, se pa skupaj s Policijskim sindikatom Slovenije (PSS) pripravljajo na morebitno stavko policistov. Od vlade zahtevajo spremembo plačilnega sistema, vse dotlej pa bodo v konfliktu z vlado.

Glede na izkušnje iz preteklih let bo protest po njihovem mnenju znova pripeljal do linearnih ukrepov, ki pa vedno najbolj prizadenejo policiste. »V takšnem protestu ne bomo sodelovali,« je poudaril predsednik SPS Zoran Petrovič. Policistom, gasilcem in medicinskim sestram se konstantno znižuje plače in slabša pogoje za delo, meni Petrovič in dodaja, da »računa za neučinkovit sistem delovanja javnega sektorja« zaposleni v policiji ne mislijo plačati. »Ne morejo biti ves čas prepuščeni interesom večjih poklicnih skupin,« je oster Petrovič.

Prepričan je namreč, da se v preteklosti znotraj javnega sektorja ni naredilo reda. Tako je bilo denimo v letu dni v javnem sektorju okrog 1000 novih zaposlitev, medtem ko se je število zaposlenih v policiji zmanjšalo za 200.

Ob tem poudarja, da v SPS ne želijo nikomur škodovati, ne želijo pa, da se posega v njihove pravice. Čeprav se ne nameravajo udeležiti protestov, pa so podprli skupen predlog vseh sindikatov, ki so vladi predlagali, da se umaknejo vsi posegi v plače, del varčevalnih ukrepov pa prenese v leto 2015.

Štukelj še ne ve, »kaj ima vlada v pogajalski torbi«

Dopoldan je po sestanku sindikatov Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja) novinarjem sporočil, da še ne vedo, kaj jim bo vlada odgovorila; a če bo vztrajala pri dodatnem znižanju in s tem pri interventnem zakonu, dogovora ne bo, je dejal Štrukelj in »a najprej počakajmo, kaj ima vlada v pogajalski torbi«.

V sindikatih sklepajo, da so na vrhu koalicije v nedeljo zvečer izoblikovali nek vmesni predlog, a če bo ta vmesen v smislu razpolavljanja doslej pričakovanega dodatnega prihranka, potem dvomi, da bi na tej točki prišlo do dogovora.

Je pa Štrukelj danes ugotavljal, da so izjave po nedeljskem sestanku »več prikrivale, kot razkrivale«. Sam meni, da je bil »nedvomno prisoten element pripravljenosti, da pride do dogovora«. Ni pa prepričan, kot je dejal, ali ima vladni predlog tudi vsebinske odločitve ali je šlo zgolj za oblikovanja vtisa, da je vlada pripravljena na dogovor, na pogajanjih pa bo vztrajala v bližini tistega, kar je ponudila prejšnji teden, pa bodo videli, je dejal.

Cerar verjame v kompromisno rešitev

Po koalicijskem sestanku je predsednik vlade Miro Cerar na vprašanje, ali je vladna koalicija pristala na ultimativni predlog ukrepov sindikalne strani, je predsednik vlade odgovoril, da »ultimat pomeni, da ni pogajanj in pogovorov«. A vlada je po njegovih besedah proti temu, zato nadaljujejo s pogovori in verjamejo, da jim bo uspelo doseči kompromisno rešitev: »Vladni pogajalci bodo vložili maksimalen napor za dogovor s sindikati javnega sektorja,« je dejal Cerar. O podrobnostih ni želel govoriti.

»Danes skrajni rok za dogovor«

Po besedah sindikalista je danes, tudi glede na roke, ki jih je minuli teden predstavila vladna stran, verjetno skrajni rok za dogovor. Sedaj veljavni ukrepi namreč s koncem leta prenehajo veljati, tako da smo po njegovih besedah zelo blizu rokom, ki so potrebni za uzakonitev dogovora.

Na vprašanje, ali bi bili sindikati pripravljeni popustiti, če bi vlada terjala na primer dodatnih 25 ali 30 milijonov evrov, je odvrnil, da odgovor ta trenutek ni mogoč, saj »slika v celoti ni jasna«. A je ob tem ponovil, da je bil njihov »vzemi ali pusti« predlog v četrtek zadnji pogajalski predlog in če bo vlada vztrajala in od njih ob podaljšanju ukrepov zahtevala dodatna, vsebinsko pomembna zniževanja, potem dogovora ne bo.

Sindikati so v petek zavrnili približevalni predlog vlade, ki - poleg podaljšanja že veljavnih ukrepov - še vedno vztraja pri približno 70 milijonih evrov dodatnih varčevalnih rezov v plače v letu 2015. Vladi so namesto tega sporočili, da bi privolili v podaljšanje ukrepov, zavračajo pa kakršnekoli dodatne posege.

Štrukelj: Javni sektor kooperativen v času krize

Poudaril je tudi, da javnemu sektorju ni mogoče očitati, da ni bil kooperativen v času krize. V javnem sektorju so od 2009 dvakrat znižali plače, popolnoma blokirana so vsa napredovanja v nazive in plačne razrede, ni delovne uspešnosti, ni usklajevanja plač z inflacijo, regres je pod zakonskim minimumom, dodatna pokojninska zavarovanja so znižana za 70 odstotkov, znižane so tudi odpravnine pri odhodu v pokoj, solidarnostna pomoč pa omejena, je navedel.

Ob tem je ob beleženju gospodarske rasti ugotavljal, da morda ni naključje, da je leto 2014 prvo po letu 2009, ko za javni sektor ni bil podpisan noben dogovor in se ni nič znižalo ali zaostrilo.