Sindikati zbrali 40.000 podpisov, oster odziv predlagateljev zakona

V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do včeraj do 17. ure so jih dobili 40.960. Čeprav so kvoto dosegli, jih bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti državni zbor, ki bo moral referendum razpisati. V sindikalnih centralah so ga poimenovali Proti razkroju Slovenije.

»V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi,« je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. 

Zdaj je pred njimi najtežja naloga, je nadaljeval, in sicer prepričati večino, da je interventni zakon škodljiv za skupnost, da pomeni začetek razkroja socialne države, opuščanje solidarnosti in vrednot, ki Slovenijo po blaginji postavljajo med države, v katerih največja večina živi spodobno. »Treba je ostati na tej poti, saj je Slovenija po ustavi socialna država.«

»Ostanimo spoštljivi«

Kot je napovedal Štrukelj, bodo referendumsko kampanjo pripravili skrbno in odgovorno. »Še naprej bomo argumentirali svoja prepričanja. Tudi če bodo zagovorniki diskreditirali in manipulirali, ne bomo vračali s polivanjem gnojnice, ne bomo se zatekali v tako absurdne trditve, kot je tista, da smo sindikati proti razvoju, da smo proti cenejši hrani, da smo za ohranitev in podaljševanje čakalnih vrst v zdravstvu ter druge 'nebuloze' ...« je izjavil.

Zagovornike interventnega zakona je pri tem pozval, naj opustijo tovrstno dikcijo. »Vsi se potrudimo, da ostanemo dostojni in spoštljivi, ne dirkajmo proti dnu. Morda je ta iskreni poziv na koncu naiven, a upanje umira zadnje,« je sklenil.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je poudaril, da so sindikalne centrale z zbranimi podpisi ljudem odprle pot, da sami odločajo o svoji usodi, o tem, kakšno Slovenijo si želijo – ali takšno, kjer bodo imeli bonitete samo izbrani, medtem ko bodo ostali plačevali račun za to, ali takšno, v kateri bodo zagotovljeni javno zdravstvo, javno šolstvo, dolgotrajna oskrba, stabilne pokojnine. »Na referendumu se bo odločalo o tem, v kakšni državi bodo živeli naši otroci, starši, vnuki. Glas proti interventnemu zakonu ne bo glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije,« je ponovil sindikalni slogan.

Sindikalisti so opozorili, da težave pri oddajanju podpisov prek eUprave vse do danes niso bile odpravljene, zato menijo, da bi bilo treba pristojne poklicati na odgovornost. Pojasnili so, da je dogajanje v zadnjih dneh sindikalne organizacije še bolj povezalo in okrepilo njihovo odločnost. V sindikalni akciji sicer sodeluje šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central.

Predlagatelji ostro nad sindikate

»Danes je žalosten dan za razvoj Slovenije. Ta zakon bi lahko že veljal in bi naredil veliko dobrega tako za delavce kot za upokojence, pa tudi za mlade družine. Žal bomo šli na na referendum,« je novico, da so sindikati zbrali potrebne podpise za referendum, danes v DZ komentiral vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj.

Kot je dejal, »levi aktivizem, zlizan z levo opcijo, blokira delo te vlade«. Ob tem se mu zdi nenavadno in obsojanja vredno, da so »ti aktivisti, sindikalisti v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi na fakultetah, izkoristili nevtralen prostor, da so vplivali na zbiranje podpisov«. Je pa Žakelj prepričan, da bodo v času referendumske kampanje dokazali, da je interventni zakon dober za vse.

Demokrati so novico, da so podpisi zbrani, pričakovali, je medtem danes v DZ povedala vodja njihove poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. »Sindikati so zlorabili svojo mrežo in po njej širili lažna prepričanja,« je bila ostra.

V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo, je izjavil Branimir Štrukelj. FOTO: Dejan Javornik

Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V državnem zboru je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.

Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.

Fiskalni svet je v svoji analizi javnofinančnih učinkov zakona o interventnih ukrepih med drugim ocenil, da bi bil neposreden izpad v javnih financah 1,2 milijarde evrov, da pa bi ga ublažila višja gospodarska rast, in sicer bi ta kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.