Cilj zakona ni bil vzpostaviti stanovanjski trg, ampak ohraniti domove ljudem, je Miha Jazbinšek (1941–2026) vztrajno zagovarjal stanovanjski zakon iz leta 1991, ki je več kot 160.000 ljudem oziroma družinam omogočil, da so v času tranzicije lahko po zelo ugodni ceni odkupili stanovanje, v katerem so živeli. Petintrideset let pozneje ob slovesu glavnega avtorja zakona, ki neformalno nosi celo njegovo ime, se poznavalci strinjajo, da je pomembno zaznamoval družbeni razvoj, opozarjajo pa, da je pri oceni njegove zapuščine treba upoštevati takratni kontekst.
Od približno 690.000 stanovanjskih enot, kolikor naj bi jih po podatkih v več člankih bilo v Sloveniji leta 1991, sta bili dve tretjini v individualnih hišah. Od približno 260.000 stanovanj jih je bilo dobrih 230.000 v družbeni lasti, od tega tretjina občinskih, preostala so pripadala republiki, različnim njenim institucijam in podjetjem. V njih so za nizko najemnino bivali imetniki stanovanjske pravice.
In prav njim je stanovanjski zakon, ki ga je ob prehodu iz socialističnega v tržno gospodarstvo s sodelavci pripravil tedanji predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v vladi Lojzeta Peterleta Miha Jazbinšek (pozneje je bil minister za okolje in prostor še v dveh vladah Janeza Drnovška), omogočil, da so postali lastniki.
| Slovenija
Komentarji