Sire in salame iz jame pregnali v bunker

V tujini uspešne zgodbe o zorenju sira v jamah, a kmetijska zadruga Tolmin bi lahko končala na sodišču.

Objavljeno
25. april 2016 10.45
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Tolmin – Kmetijski zadrugi (KZ) Tolmin se je izjalovila zamisel, da bi mesnine in sire zorili v bližnji Dantejevi jami, za promocijo izdelkov iz Alpije in Mlekarne Planika. Zakonodaja pri nas tega ne dovoljuje, čeravno se v naši soseščini tako pišejo uspešne poslovne zgodbe. KZ bo zato izdelke zorila v bunkerju na planini Polog.

Zadruga je pred kratkim za mesec dni, ob pomoči tolminskih jamarjev, 120 metrov v Zadlaško oziroma Dantejevo jamo odnesla manjšo količino salam, želodcev in sirov. Ko je želela še soglasje okoljskega ministrstva, pa jim je sektor za ohranjanje narave zagrozil s tožbo. »Prebrali so nam, kaj pravi zakonodaja. Ko so jo sprejemali, se na kaj takega očitno ni pomislilo. Toda časi se spreminjajo. Ni prav, da tega ne smemo izvajati,« meni direktor KZ Tolmin Niko Maver.

Podzemni svet ureja zakon o varstvu podzemnih jam, ki med drugim prepoveduje skladiščenje ali odlaganje predmetov, snovi ali odpadkov. Nekatere izjeme so sicer predvidene, vendar živilskopredelovalnih aktivnosti ne omenja. »Želeli smo izkoristiti naravne danosti in promovirati prehrano našega območja ter hkrati še znamenitost. To bi bila dodana vrednost za kmetijstvo, živilstvo in turizem tega kraja. Želeli smo narediti promocijo, izpadli pa kot nekakšni vandali, ki uničujejo naravno dediščino,« je bil razočaran.

Jame so izkoriščali tisočletja

Domači jamarji pravijo, da v poskusnem času v jami niso opazili sprememb ali motenj. »Tudi če bi se morebiti pojavile motnje, bi zaradi takšne butične količine takoj vzpostavili prejšnje stanje. Vendar nismo zaznali nobenih sprememb. Pripravljeni smo bili pomagati, ker smo videli priložnost za Tolmin z dodano vrednostjo za izdelke. Ljudje so jame podobno izkoriščali tisočletja,« je prepričan jamar Andrej Fratnik iz jamarske sekcije tolminskega planinskega društva.

Slednjemu pritrjuje tudi dr. Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje Krasa, a hkrati opozarja, da so jame izjemno občutljive na človekove vplive. »Vnos velikih količin biomase v podzemlje, kar denimo predstavlja zorenje ter fermentacija sirov in mesnin, vsekakor vpliva na jamo in jamsko bioto. Gre za vnos jami tujerodnih organizmov in bioaerosolov, deloma se verjetno spremeni tudi klima, kroženje vode v krasu. Glede na izkušnje iz preteklosti človekovega sobivanja z jamami, bi bilo verjetno najbolje vsak primer posebej pregledati. Danes imamo številne metode, s katerimi lahko zaznamo spremembe v podzemlju in jih vsaj deloma predvidimo, omilimo ali preprečimo.«

Zadruga dobro posluje

KZ Tolmin se bo z Alpijo, ki je pred petimi leti kupila del nekdanje proizvodnje propadlega Mipa in nekatere recepture, ter mlekarno znašla drugače. Izkoristila bo enega izmed bunkerjev, ki so jih Italijani v Pologu zgradili za časa rapalske meje. Razmere v njem so enake jamskim. »Izdelke iz mlekarne in Alpije moramo še približati slovenskemu potrošniku in ga prepričati, da so vrhunski. Z Dantejem bi se nam sicer odprl tudi italijanski trg,« je prepričan Maver. Poudaril je, da bo KZ bistveno povečala prodajo pri nas, z divjačinskimi salamami pa želi poseči še v Italijo in Švico. Letos načrtujejo prodajo sto ton suhomesnatih izdelkov, s čimer bi zaslužili milijon evrov in kar podvojili lanski prihodek Alpije, ki zaposluje sto ljudi. Zadruga ima sicer za seboj uspešno leto, saj je ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov, njena hčerinska družba Mlekarna Planika pa še dodatnih devet. KZ z 205 člani odkupno ceno mleka drži za tretjino višje od slovenskega povprečja, letos pa ga bo odkupila več kakor pet milijonov litrov. Meso in mleko zadruga odkupuje od več kot 500 kmetij v Posočju, Banjškem in na Vojskem.