Sistemska napaka v nočnem času jemlje reševalno vozilo

Celje – Urgentni center Celje (UCC) je edini v državi, ki je od 1. januarja v celoti pod bolnišnično streho z dežurno službo, nujno medicinsko pomočjo in nujnimi reševalnimi prevozi. Nenujni prevozi so ostali v Zdravstvenem domu (ZD) Celje in mnogi so opozarjali, da je tako ločevanje službe napaka. Nihče jih ni upošteval, zdaj pa pacienti nerazumno dolgo čakajo na prevoz. Če bi upoštevali pravilnik o prevozu pacientov, bi čakali še dlje.

»Po 20. uri, ob koncih tedna in med prazniki izvajamo nenujne prevoze, in to z reševalnimi vozili, ki so sicer namenjeni zgolj in samo nujnim reševalnim prevozom! Tak nenujni prevoz jemlje vozilo, ki bi ga nekdo lahko nujno potreboval,« je na problem opozoril reševalec, ki noče biti imenovan. Težava je očitno sistemska.

Nenujni prevozi so prevozi pacientov, ki potrebujejo spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca. To so prevozi in odvozi nepokretnih pacientov na preglede in zdravljenja. Koncesijo za take prevoze ima na Celjskem ZD Celje, ki mu je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za to priznal 5,77 ekipe. Prevoze izvajajo od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure. Ta delovni čas pomeni veliko težavo, so ministrstvo in ZZZS opozorili že januarja, pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje (SBC) Franci Vindišar: »Pacient, star 88 let, v petek ob 22. uri v domu starejših pade in si preseka glavo. V trenutku postane nujni pacient. Ponj pride ali nujno reševalno vozilo ali mobilna reanimacijska enota. Njegovo rano v UCC oskrbimo v pol ure in nato ugotovimo, da je primeren za domačo oskrbo. Kdo ga bo peljal? Pacient ni več v kategoriji nujnih primerov, zato ne potrebuje nujnega prevoza, ki jih izvajamo. Nenujni odvoz pa lahko opravijo šele v ponedeljek ob 7. uri.«

Vindišar je zaposlenim že sredi januarja dal navodilo, da če pacienti nimajo možnosti za kakšen drug prevoz ali nimajo svojcev, ki bi jih lahko peljali domov, naj jih domov pelje ekipa z nujnim reševalnim vozilom. Pri tem opominja: »To naredimo le, če je v UCC še vedno vsaj ena mobilna ekipa in še ena reševalna.« Čeprav nekateri reševalci opozarjajo, da to ni skladno s pravilnikom, so prav to svetovali tudi v ZZZS, a so dodali, da teh prevozov SBC ne more dodatno zaračunati.

Dober posel

Direktorica celjske območne enote ZZZS Marina Senčar opozarja: »Ob nedeljah (sobota je delovni dan), praznikih in ponoči naj se nenujni prevozi ne bi opravljali, ne v Celju in ne kje drugje. Ob primerni organizaciji dela bolnišnic tudi potreb po teh prevozih v navedenem času ne bi bilo. Edina izjema bi lahko bili prevozi nepokretnih pacientov domov po obravnavi v UCC in dializi nepokretnih pacientov na praznični dan.« Vindišar pravi, da je ta delovni čas velika napaka v sistemu: »Tistega, ki je to uvedel, je treba vprašati, kako dobro pozna delo. Kajti čisto vsi imajo enake težave. V Ljubljani jih rešujejo z zasebniki koncesionarji. Imam podatek o enem od njih, ki ima več kot milijon evrov realizacije, od tega je skoraj dvajset odstotkov opravil v nočnem času in ob koncih tedna!«

Dodaja še, da so tudi sami želeli poklicati na pomoč zasebnika: »Rekli so mi, da bom kazensko odgovarjal, če pokličem nekoga, da pride v Celje in izvede nenujni reševalni odvoz v Šmarje pri Jelšah. V Ljubljani pa je to mogoče.« Senčarjeva zanika Vindišarjeve navedbe in poudarja, da vse prevoze lahko naročajo pri izvajalcih, ki so jim lokacijsko najbližji, saj izvajalec lahko zaračuna tudi prazne kilometre, torej prevožene kilometre brez pacienta. ZZZS plača deset odstotkov cene, preostalo gre v breme dopolnilnega zavarovanja. Izvajalci nenujnih prevozov so po podatkih ZZZS lani prejeli okoli 52 milijonov evrov oziroma približno 142.000 evrov na dan.

Kreativno reševanje problema

Bolezni in nesreče ne upoštevajo pravilnika. Starejši več ur ležijo v UCC, zato SBC dobiva številne pritožbe, pacienti v tem času potrebujejo hrano, zdravila, nego. »Za to potrebujem kader. In ta kader se potem ukvarja s stvarmi, s katerimi se naj ne bi. Mi moramo UCC čuvati samo za nujne primere! Imam pozive tudi drugih bolnišnic – z Jesenic in tudi s Primorske, saj je to skupni problem. Res pa je, da so nekatere bolnišnice to rešile zelo preprosto. Vse paciente, četudi za to ni vzroka, sprejmejo,« razlaga Vindišar.

SBC je predlagala, da bi spremenili pravilnik in nenujne prevoze opravljali tudi ponoči ter da bi del programa nenujnih prevozov dali bolnišnici, povzema Vindišar: »ZD Celje pomemben del nenujnih prevozov opravi za naše potrebe. Rešitev je, da del tega dobimo mi in sami organiziramo.« ZZZS se s tem ne strinja, razlaga Senčarjeva: »Ker ima SBC neizkoriščenih 40 odstotkov nujnih prevozov, smo se odločili, da jim predlagamo prestrukturiranje dela nujnih prevozov v nenujne. SBC prejme za dve ekipi nujnih prevozov 685.500 evrov na leto. Ob prevzemu ekip iz ZD Celje smo ugotovili, da je 40 odstotkov nujnih prevozov ZD Celje opravil na relaciji do bolnišnice, kar je s prenosom ekip v SBC odpadlo. Bolnišnica se z našim predlogom ni strinjala, saj dobi pavšal za nujne prevoze plačan, če jih opravi ali pa ne.«

ZZZS in ministrstvo v primeru celjske organiziranosti UCC ugotavljata, da so ključni problem odnosi med SBC in ZD Celje, ki sta po navedbah ministrstva edina zavoda v državi, kjer se niso mogli dogovoriti o sodelovanju. Senčarjeva iz ZZZS pa dodaja: »V Celju smo edini v državi, ko je izvajalec nujnih prevozov bolnišnica, nenujnih pa ZD. Oba javna zavoda pa pri obvladovanju takšnih razmer ne sodelujeta konstruktivno, ampak kopja lomita na posameznih primerih.«