Siva ekonomija cveti, čeprav številk ni
Črni trg pomoči na domu: Uporabniki pomoči se morajo zaradi različnih vzrokov velikokrat znajti po svoje
Odpri galerijo
Na socialni inšpekciji ugotavljajo, da v zadnjih treh letih javna mreža ne pokriva vseh potreb upravičencev, zato se ti po pomoč zatekajo tudi k drugim izvajalcem. Foto Roman Šipić
Ljubljana – »Oče je star 91 let in za svoja leta zdrav. Vseeno pa potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Ker živim v oddaljenem kraju, ga ne morem obiskovati vsak dan. Na srečo smo našli gospo, ki mu za sprejemljiv znesek vsak dan pomaga pri gospodinjstvu, mu skuha kosilo in z druženjem popestri dan. Plačujemo ji na roko in zaradi nizke pokojnine ji takšen zaslužek pride zelo prav,« pripoveduje znanec.
Takšnih in podobnih zgodb o sivi ekonomiji na področju pomoči na domu, po kateri so potrebe čedalje večje, je zelo veliko, čeprav tega v številkah nihče ne meri. Storitev pomoči na domu, organiziranih v javni mreži in z različnimi deleži občinske subvencije, marsikatera družina ne zmore doplačevati, še dražje pa so storitve socialnega servisa, ki ga morajo uporabniki plačati v celoti. Zato se mnogi znajdejo po svoje.
Na inštitutu za socialno varstvo v zadnji analizi izvajanja pomoči na domu ugotavljajo, da med uporabniki javne pomoči na domu ostaja del potreb nezadovoljen. Po oceni izvajalcev bi jih namreč vsaj 619 potrebovalo to pomoč v večjem obsegu. Nekateri si večjega obsega javne pomoči ne zmorejo privoščiti zaradi pomanjkanja denarja, včasih pa je vzrok pomanjkanje kadra pri izvajalcih v javni mreži, njihova organiziranost, prezasedenost, urnik ter pomanjkanje prostih terminov. Tako ljudje pomoč pogosto poiščejo v svojih neformalnih omrežjih, kar je lahko nadomestna ali dopolnilna oskrba poleg formalno organizirane. To je predvsem pomoč v okviru družine, prijateljev ter v obliki medsosedske podpore. Oskrbo pogosto opravljajo upokojeni ali brezposelni sorodniki. Tako družine kompenzirajo izpad prihodkov, ob tem pa se poraja vprašanje, kako kakovostna je takšna oskrba. Poleg opisane neformalne oskrbe se ljudje obračajo tudi na druge organizirane storitve, ki se pojavljajo na črnem trgu in ki so cenejše od pomoči na domu v mreži javne službe, ugotavljajo v analizi.
Zoran Hoblaj, direktor doma starejših v Rakičanu, v katerem skrbijo za pomoč na domu v devetih pomurskih občinah, pravi, da se upravičenci do javne pomoči še precej zatekajo na sivi trg, kjer izvajalcu storitve ni treba upoštevati pravic iz delovnega prava. Nastaja tudi zmeda, ker si posamezniki registrirajo dejavnost na Ajpesu, odprejo samostojno podjetje, misleč, da že s samo registracijo lahko opravljajo to storitev, vendar opozarja, da nimajo pridobljenega dovoljenja za izvajanje socialnovarstvene storitve pri ministrstvu za delo. Ugotavlja še, da je prav tako veliko sive ekonomije na področju socialnega servisa.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da v lanskem poročilu vladne komisije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno področje pomoči na domu in socialnega servisa ni posebej izpostavljeno, »kar pa ne pomeni, da tudi na tem področju ni mogoča siva ekonomija oziroma delo na črno«. V okviru mreže javne službe lahko pomoč na domu izvaja javni zavod ali zasebnik na podlagi koncesije. Zunaj javne mreže jo lahko izvajajo tudi zasebniki na podlagi dovoljenja za delo, ki ga podeli ministrstvo, vendar občine te storitve ne sofinancirajo. Podobno storitev, socialni servis, ki je plačljiv v celoti, lahko izvajalci prav tako izvajajo na podlagi dovoljenja za delo.
Na ministrstvu opozarjajo še na tretjo možnost izvajanja pomoči na domu pri starejših, bolnih in invalidih, to je osebno dopolnilno delo. Pravilnik, izdan na podlagi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, na seznam tovrstnih del uvršča tudi varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Konec letošnjega julija je imelo osebno dopolnilno delo prijavljeno 1279 ljudi.
Medtem ko so formalni pogoji za pridobitev koncesije za pomoč na domu in dovoljenja za delo za socialni servis enaki, pa so večje razlike pri zahtevanih standardih in normativih, pojasnjujejo na ministrstvu. Med drugim zakonodaja pri izvajanju socialnega servisa ne zahteva tudi vodje in koordinatorja storitve, temveč samo izvajalke oskrbe, prav tako ni zahteve po superviziji. Izvajalci storitve pa morajo v obeh primerih imeti srednjo poklicno ali strokovno izobrazbo s področja socialne oskrbe, lahko jo izvajajo tudi delavci, ki so pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu. Na ministrstvu pravijo, da nimajo podatkov, kdo so oskrbovalke, ki opravljajo delo na črno, in ali so dovolj usposobljene. Pravijo pa, da takšno delo na črno običajno opravljajo ljudje brez zaposlitve ali upokojenke. Za delo na črno se sicer šteje, če posameznik opravlja dejavnost in ni vpisan oziroma nima priglašenega dela, kot to zahteva zakonodaja. Ne štejejo pa se sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno, prostovoljsko in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo.
Na inšpektoratu za delo so nam pojasnili, da socialna inšpekcija ne nadzira dela na črno, preverja pa, ali posamezni izvajalec opravlja storitev po zakonu o socialnem varstvu. Sankcionirajo tiste, ki niso vpisani v register izvajalcev oziroma ne izpolnjujejo pogojev za delo, predvidena globa je od 5000 do 50.000 evrov. Od leta 2005 do letos so opravili 104 inšpekcijske nadzore pri izvajalcih, ki niso bili vpisani v register na ministrstvu in niso bili občinski koncesionarji, od tega 90 nadzorov pri izvajalcih, ki so oglaševali storitev pomoči družini na domu kot socialno oskrbo na domu, 12 pri izvajalcih, ki so oglaševali socialni servis, in dva nadzora pri agencijah za posredovanje izvajalcev oskrbe na domu. Večinoma so bili registrirani kot samostojni podjetniki, le malo je bilo zasebnih zavodov. Samo pri petih so ugotovili, da opravljajo storitev brez ustreznih pravnih podlag. Drugi so imeli ustrezno registrirano gospodarsko ali storitveno dejavnost, licenco za opravljanje zdravstvenih storitev ali odločbo upravne enote za osebno dopolnilno delo, s katerimi lahko izvajajo skoraj enaka dela, kot določajo standardi pomoči na domu. Trije od petih kršiteljev so v določenem roku uredili pravno podlago, dvema pa so izrekli globo in sta dejavnost opustila.
Na socialni inšpekciji ugotavljajo, da v zadnjih treh letih javna mreža ne pokriva vseh potreb upravičencev, zato se ti zatekajo k pomoči drugih izvajalcev. Kot pravijo, že od leta 2013 opozarjajo ministrstvo, da ta storitev ni dovolj zaščitena, s tem so seznanili tudi finančno upravo in tržni inšpektorat. Sodeč po spletnih straneh sta na trgu kot glavni vir informacij za pomoč na domu v ospredju dve agenciji, ProDomi in Matija, pa tudi večje zavarovalnice s posebnimi zavarovanji, ki naročnikom posredujejo neposredne izvajalce oskrbe prek zasebnih agencij. Po izjavah predlagateljev inšpekcijskega nadzora pa so na osebni ravni glavni vir informacij zdravstveni kader v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter patronažne sestre, ki upravičencem ponujajo svoje kolegice, ki so brez zaposlitve ali pa so upokojene in delo opravljajo kot osebno dopolnilno delo ali na črno.
Pri tem socialna inšpekcija meni, da so upravičenci premalo informirani o socialnovarstvenih storitvah, izvajalcih in o poteh uveljavljanja njihovih pravic na tem področju. Hkrati pa so preveč zaupljivi do vsega »nedržavnega in neinstitucionalnega« in premalo ozaveščeni o mogočih neugodnih posledicah sklepanja poslov z medsebojnimi pogodbami oziroma o negativnih posledicah laičnih oblik pomoči invalidnim in ostarelim.
Takšnih in podobnih zgodb o sivi ekonomiji na področju pomoči na domu, po kateri so potrebe čedalje večje, je zelo veliko, čeprav tega v številkah nihče ne meri. Storitev pomoči na domu, organiziranih v javni mreži in z različnimi deleži občinske subvencije, marsikatera družina ne zmore doplačevati, še dražje pa so storitve socialnega servisa, ki ga morajo uporabniki plačati v celoti. Zato se mnogi znajdejo po svoje.
Določen obseg potreb ni zadovoljen
Na inštitutu za socialno varstvo v zadnji analizi izvajanja pomoči na domu ugotavljajo, da med uporabniki javne pomoči na domu ostaja del potreb nezadovoljen. Po oceni izvajalcev bi jih namreč vsaj 619 potrebovalo to pomoč v večjem obsegu. Nekateri si večjega obsega javne pomoči ne zmorejo privoščiti zaradi pomanjkanja denarja, včasih pa je vzrok pomanjkanje kadra pri izvajalcih v javni mreži, njihova organiziranost, prezasedenost, urnik ter pomanjkanje prostih terminov. Tako ljudje pomoč pogosto poiščejo v svojih neformalnih omrežjih, kar je lahko nadomestna ali dopolnilna oskrba poleg formalno organizirane. To je predvsem pomoč v okviru družine, prijateljev ter v obliki medsosedske podpore. Oskrbo pogosto opravljajo upokojeni ali brezposelni sorodniki. Tako družine kompenzirajo izpad prihodkov, ob tem pa se poraja vprašanje, kako kakovostna je takšna oskrba. Poleg opisane neformalne oskrbe se ljudje obračajo tudi na druge organizirane storitve, ki se pojavljajo na črnem trgu in ki so cenejše od pomoči na domu v mreži javne službe, ugotavljajo v analizi.
· Med uporabniki javne pomoči na domu ostaja del potreb nezadovoljen.
· Ljudje iščejo pomoč tudi pri drugih ponudnikih organiziranih storitev na črnem trgu, ki so cenejše.
· Po navedbah ministrstva pomoč na domu na črno običajno opravljajo brezposelni in upokojenke.
· Ljudje iščejo pomoč tudi pri drugih ponudnikih organiziranih storitev na črnem trgu, ki so cenejše.
· Po navedbah ministrstva pomoč na domu na črno običajno opravljajo brezposelni in upokojenke.
Zoran Hoblaj, direktor doma starejših v Rakičanu, v katerem skrbijo za pomoč na domu v devetih pomurskih občinah, pravi, da se upravičenci do javne pomoči še precej zatekajo na sivi trg, kjer izvajalcu storitve ni treba upoštevati pravic iz delovnega prava. Nastaja tudi zmeda, ker si posamezniki registrirajo dejavnost na Ajpesu, odprejo samostojno podjetje, misleč, da že s samo registracijo lahko opravljajo to storitev, vendar opozarja, da nimajo pridobljenega dovoljenja za izvajanje socialnovarstvene storitve pri ministrstvu za delo. Ugotavlja še, da je prav tako veliko sive ekonomije na področju socialnega servisa.
Osebno dopolnilno delo ni siva ekonomija
1279
ljudi je konec julija imelo prijavljeno osebno dopolnilno delo
ljudi je konec julija imelo prijavljeno osebno dopolnilno delo
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da v lanskem poročilu vladne komisije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno področje pomoči na domu in socialnega servisa ni posebej izpostavljeno, »kar pa ne pomeni, da tudi na tem področju ni mogoča siva ekonomija oziroma delo na črno«. V okviru mreže javne službe lahko pomoč na domu izvaja javni zavod ali zasebnik na podlagi koncesije. Zunaj javne mreže jo lahko izvajajo tudi zasebniki na podlagi dovoljenja za delo, ki ga podeli ministrstvo, vendar občine te storitve ne sofinancirajo. Podobno storitev, socialni servis, ki je plačljiv v celoti, lahko izvajalci prav tako izvajajo na podlagi dovoljenja za delo.
Na ministrstvu opozarjajo še na tretjo možnost izvajanja pomoči na domu pri starejših, bolnih in invalidih, to je osebno dopolnilno delo. Pravilnik, izdan na podlagi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, na seznam tovrstnih del uvršča tudi varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Konec letošnjega julija je imelo osebno dopolnilno delo prijavljeno 1279 ljudi.
Izvajalci vsaj z nacionalno poklicno kvalifikacijo
104
nadzore je socialna inšpekcija opravila od leta 2005
nadzore je socialna inšpekcija opravila od leta 2005
Medtem ko so formalni pogoji za pridobitev koncesije za pomoč na domu in dovoljenja za delo za socialni servis enaki, pa so večje razlike pri zahtevanih standardih in normativih, pojasnjujejo na ministrstvu. Med drugim zakonodaja pri izvajanju socialnega servisa ne zahteva tudi vodje in koordinatorja storitve, temveč samo izvajalke oskrbe, prav tako ni zahteve po superviziji. Izvajalci storitve pa morajo v obeh primerih imeti srednjo poklicno ali strokovno izobrazbo s področja socialne oskrbe, lahko jo izvajajo tudi delavci, ki so pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu. Na ministrstvu pravijo, da nimajo podatkov, kdo so oskrbovalke, ki opravljajo delo na črno, in ali so dovolj usposobljene. Pravijo pa, da takšno delo na črno običajno opravljajo ljudje brez zaposlitve ali upokojenke. Za delo na črno se sicer šteje, če posameznik opravlja dejavnost in ni vpisan oziroma nima priglašenega dela, kot to zahteva zakonodaja. Ne štejejo pa se sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno, prostovoljsko in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo.
Inšpekcija v 15 letih zaznala le pet kršiteljev
5000
evrov je najnižja globa za izvajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev
evrov je najnižja globa za izvajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev
Na inšpektoratu za delo so nam pojasnili, da socialna inšpekcija ne nadzira dela na črno, preverja pa, ali posamezni izvajalec opravlja storitev po zakonu o socialnem varstvu. Sankcionirajo tiste, ki niso vpisani v register izvajalcev oziroma ne izpolnjujejo pogojev za delo, predvidena globa je od 5000 do 50.000 evrov. Od leta 2005 do letos so opravili 104 inšpekcijske nadzore pri izvajalcih, ki niso bili vpisani v register na ministrstvu in niso bili občinski koncesionarji, od tega 90 nadzorov pri izvajalcih, ki so oglaševali storitev pomoči družini na domu kot socialno oskrbo na domu, 12 pri izvajalcih, ki so oglaševali socialni servis, in dva nadzora pri agencijah za posredovanje izvajalcev oskrbe na domu. Večinoma so bili registrirani kot samostojni podjetniki, le malo je bilo zasebnih zavodov. Samo pri petih so ugotovili, da opravljajo storitev brez ustreznih pravnih podlag. Drugi so imeli ustrezno registrirano gospodarsko ali storitveno dejavnost, licenco za opravljanje zdravstvenih storitev ali odločbo upravne enote za osebno dopolnilno delo, s katerimi lahko izvajajo skoraj enaka dela, kot določajo standardi pomoči na domu. Trije od petih kršiteljev so v določenem roku uredili pravno podlago, dvema pa so izrekli globo in sta dejavnost opustila.
Premalo informirani in preveč zaupljivi
50.000
evrov je najvišja globa za kršitelje
evrov je najvišja globa za kršitelje
Na socialni inšpekciji ugotavljajo, da v zadnjih treh letih javna mreža ne pokriva vseh potreb upravičencev, zato se ti zatekajo k pomoči drugih izvajalcev. Kot pravijo, že od leta 2013 opozarjajo ministrstvo, da ta storitev ni dovolj zaščitena, s tem so seznanili tudi finančno upravo in tržni inšpektorat. Sodeč po spletnih straneh sta na trgu kot glavni vir informacij za pomoč na domu v ospredju dve agenciji, ProDomi in Matija, pa tudi večje zavarovalnice s posebnimi zavarovanji, ki naročnikom posredujejo neposredne izvajalce oskrbe prek zasebnih agencij. Po izjavah predlagateljev inšpekcijskega nadzora pa so na osebni ravni glavni vir informacij zdravstveni kader v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter patronažne sestre, ki upravičencem ponujajo svoje kolegice, ki so brez zaposlitve ali pa so upokojene in delo opravljajo kot osebno dopolnilno delo ali na črno.
Pri tem socialna inšpekcija meni, da so upravičenci premalo informirani o socialnovarstvenih storitvah, izvajalcih in o poteh uveljavljanja njihovih pravic na tem področju. Hkrati pa so preveč zaupljivi do vsega »nedržavnega in neinstitucionalnega« in premalo ozaveščeni o mogočih neugodnih posledicah sklepanja poslov z medsebojnimi pogodbami oziroma o negativnih posledicah laičnih oblik pomoči invalidnim in ostarelim.
