Škoda tudi za zdravstveno in pokojninsko blagajno

Ocene, koliko ljudi je prisiljenih v atipične oblike dela, so različne, enotno pa je mnenje o negativnih učinkih.

Objavljeno
29. maj 2019 21.00
Posodobljeno
29. maj 2019 21.02
Posamezniki s specifičnimi znanji, po katerih je veliko povpraševanje, se pogosto sami odločijo za bolj fleksibilne pogodbe, problematično pa je, ko so ljudje prisiljeni v atipične oblike dela. FOTO: Voranc Vogel
Ljubljana – Prekarno delo ima številne negotove posledice na individualne in kolektivne pravice delavcev, zdravje, sisteme socialne varnosti in družbo kot celoto, na dohodkovno neenakost, revščino in vertikalno mobilnost. To je eden od izsledkov analize o pojavu, ki ni značilen le za Slovenijo, je pa zelo kompleksen. S sistemski ukrepi je mogoče zajeziti njegove negativne vplive, ob globalizaciji in tekmi za konkurenčnost pa je težko verjeti, da bi ga lahko odpravili.

Leta 2017 je v eni od prekarnih oblik dela v Sloveniji delalo okoli 322.000 ljudi, kar predstavlja kar 35 odstotkov vseh delovno aktivnih, trdi Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata, ki je, v sodelovanju s pravno, ekonomsko in fakulteto za družbene vede, organiziral Nacionalno konferenco o odpravi prekarnosti, na kateri so sodelovali številni ministri, strokovnjaki in gospodarstveniki.

Prekarizacija je eden od obrazov naraščanja atipičnih oblik dela, ki prinaša negativne posledice za posameznika in tudi za vzdrževanje sistemov socialne varnosti.
Tako kot so razlage, kaj je prekarnost – eni jo razumejo kot vsako delo, ki ni s pogodbo sklenjeno za polni delavnik in za nedoločen čas, za druge so tudi nizko plačilo ali prekomerne obremenitve pri delu za nedoločen čas elementi prekarnosti – zelo različne, se tudi statistike, s katerimi se operira, med seboj zelo razlikujejo. Po eni od študij statističnega urada je v Sloveniji okoli 14.000 ljudi s statusom samostojnega podjetnika, ki so vezani na enega naročnika in so od njega ekonomsko odvisni. Pri njih so torej navzoči vsi elementi delovnega razmerja.

Hkrati, opozarjajo strokovnjaki, je treba razlikovati med tistimi, ki si, ponavadi zaradi visokih kompetenc, izberejo fleksibilne oblike sodelovanja z delodajalcem, in med tistimi, ki so v to prisiljeni.

Izsledki multidisciplinarne analize pravnih, ekonomskih, socialnih in zdravstvenih vidikov prekarnega dela (Mapa), ki jo izvajajo tri slovenske univerze in se osredotoča na zmanjšanje segmentacije na trgu dela, naj bi bili znani prihodnjo pomlad in bodo podlaga za pripravo nabora ukrepov, s »katerimi bomo naredili odločen korak naprej,« napoveduje Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki vodi medresorsko skupino za pripravo strategije boja proti prekarnosti.

Ukvarjajo se tudi s poenotenjem zavarovalnih osnov. Dokler bodo različne oblike dela delodajalce zelo različno stale, kar je po mnenju predsednika državnega zbora Dejana Židana napaka v sistemu, bo to finančna motivacija, da bo stanje ostalo, kakršno je. »Poleg davkov in prispevkov pri različnih oblikah dela gledamo na prekarnost tudi s širšega, družbenega vidika, kakšni so javnofinančni učinki, kaj to pomeni za socialne transferje, za zdravstveno in pokojninsko blagajno,« je še pojasnil Božič in dodal, da ima prekarizacija na makro ravni vpliv na vzdrževanje sistemov socialne varnosti in davčno politiko.