Ponos, pogum, tovarištvo in solidarnost pod črno uniformo

Ob rudarskem prazniku, ki ga zaznamujemo 3. julija v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo na ta dan začeli rudarji zasavskih revirjev leta 1934, so sinoči v rudarski stan v Velenju sprejeli 28 novincev. Na že 65. prireditvi Skok čez kožo so bile v središču vrednote, ki jih rudarji vsak dan pol kilometra pod zemljo živijo za vse nas. Tudi po letu 2033, ko bo Premogovnik Velenje zaprl vrata, jih bodo potrebovali za zapiralna dela. Tudi vse te, ki so v rudarsko prihodnost šele skočili.

Častni skok sta letos opravila velenjski župan Peter Dermol (levo) in šoštanjski župan Boris Goličnik. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Skok čez kožo je prireditev, ki je od leta 2021 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Dogajanje se začne že veliko pred prihodom slavnostne parade na stadion. Tako je Velenjčane zbudila tradicionalna budnica Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (PV), oglasila se je kanonada, ki se je ponovila tudi zvečer na stadionu. Do tja je vodila parada rudarjev v črnih uniformah z rdečimi nageljni na prsih. V vsakem njihovem koraku je vsako leto čutiti ponos, povezanost, požrtvovalnost, tovarištvo in solidarnost. Pa tudi spomin na vse tiste, ki ne zmorejo več koraka ali so dali življenje za to, da nam gori luč.

Parada rudarjev skozi Velenje je vsako leto prava paša za oči. FOTO: Matija Marinšek

Običaj skok čez kožo izvira iz 16. stoletja, razlagajo v premogovniku. Takrat so namreč v čeških in slovaških rudnikih uvedli slavnostni sprejem novincev, ki so morali sprva preskočiti rudniški jašek. Ker so ti postajali vedno širši, so začeli skakati čez kožo. Gre za kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, s katerim so se po drči spuščali v jamske prostore. Prvi skok čez kožo so v Velenju pripravili leta 1961. Do danes so v PV v rudarski stan sprejeli 4003 novince, torej dijake rudarske, strojne in elektro smeri, pa tudi diplomirane inženirje rudarstva in geotehnologije.

Na sod in skok

Novince pri skoku spremljajo starešine in botri, ki prvi opravijo skok, mladim pa kasneje pomagajo pri uvajanju v poklic. Nato na sod stopijo še novinci. Pred sodom starešini držita kožo, novinec pa mora povedati generalije, torej ime in priimek ter rojstne podatke, in geslo. To je pri vsakem drugačno, običajno pa precej duhovito. Vsako leto se komu malo zatakne, kar je precej razumljivo, saj dogajanje spremlja poln stadion. Po vsem povedanem izpijejo vrček piva in skočijo čez kožo.

Pred skokom čez kožo morajo novinci spiti vrček piva. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Od leta 1994 v Velenju na prireditvi nekdo opravi tudi častni skok. Tokrat sta bila dva častna skakača, in sicer sta čez kožo skočila velenjski župan Peter Dermol in šoštanjski župan Boris Goličnik. Kot je povedal generalni direktor PV Marko Mavec, so ju izbrali, ker sta bila zelo aktivna pri oblikovanju in sprejemanju dveh ključnih zakonov: zakona o postopnem zapiranju PV in zakona o prestrukturiranju Šaleške regije. »Nikoli si nisem predstavljal, da me bo doletela ta čast, in sem ponosen. Predvsem zato, ker zelo spoštujem poklic rudarja. Spoštujem ves trud, predvsem pa vse vrednote, ki jih rudarji živijo, ki so zaznamovale našo družbo, našo skupnost, našo dolino,« je po prireditvi dejal Goličnik. Takoj po skoku pa je rudarjem dejal: »Vaša največja zapuščina ni premog, ki ste ga izkopali. Vaša največja zapuščina so vrednote, ki jih danes skupaj živimo in jih moramo ponosno predati naslednjim rodovom.«

Skok čez kožo v rudarski stan. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Čustven je bil tudi Dermol, ki je dejal, da mu uniforma, ki jo je lahko oblekel in sam skok, pomenita največ: »S to gesto sem se lahko res zahvalil in poklonil ne samo rudarjem, ki so bili danes tukaj, ampak tudi vsem generacijam rudarjev pred njimi. Nikoli si nisem mislil, da bom v času svojega županovanja pred sabo gledal tri mrtve kamerate.« Dodal je, da je rudarstvo večno zapisano v Velenju: »Lahko zaprejo premogovnik, ampak duša premogovnika in rudarjev bo tu za vedno ostala.«

Prelomno leto 2033

Slovenija se je sicer zavezala za izstop iz premoga leta 2033. Po tem bo sledilo še relativno dolgo zapiralno obdobje premogovnika, a lignita ne bodo več izkopavali. Dermol je bil zelo kritičen do vseh dosedanjih vlad, ki so začrtale usodo premogovništva v Šaleški dolini: »Letnica 2033 je bila sprejeta pod desno vlado, toplarna (Teš izvaja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino, op. p.) je nastala pod levo vlado. Želim si, da bi poiskali rešitve in da bi za ti dve veliki napaki našli neko drugo rešitev. To, da je Teš danes toplarna, je bilo zame že takrat veliko ponižanje. To je ponižanje zame osebno, ponižanje našega mesta in vseh tistih rudarjev, ki kopljejo črno zlato predvsem za električno energijo in ne za toploto.«

Generalni direktor PV Marko Mavec: »V podzemlju Šaleške doline je več kot 50 kilometrov podzemnih rovov, ki jih je treba kvalitetno zapreti, hkrati pa je 1100 hektarjev površin, ki jih je treba sanirati.« FOTO: Špela Kuralt/Delo

Dermol je v svojem govoru dejal, da od nove oblasti pričakuje, da bo spremenila ali vsaj razmislila, kaj se bo s premogovnikom in Tešem zgodilo po letu 2033. Po prireditvi pa je za medije dodal: »Ob vsem globalnem stanju, v katerem smo se znašli, je več kot na mestu naše razmišljanje in opazke, ki smo jih imeli že takrat, ko se je letnica določevala, da je treba ohranjati ta energetski vir. To je pravzaprav edini, domači, zanesljivi vir. Želim si, da se odpre razprava, strokovna, ne zgolj politična, kakšno vlogo lahko imata Teš in PV po letu 2033. Po mojem mnenju in po mnenju marsikaterega strokovnjaka morata imeti vlogo strateške rezerve, a to je treba sistemsko urediti.«

Prihod parade na velenjski stadion. Novince je čakal skok, vsi ostali rudarji so si ga ogledali na tribuni. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Nihče ne bo brez službe

Generalni direktor PV Marko Mavec pa je jasen: »Dejstvo je, da se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2033 izstopila iz premoga. Plan, kakršen je danes, je najbolj socialno vzdržen, kar je lahko, da preidemo na zapiranje in končanje premogovništva brez socialnih stisk. Če bi želeli podaljšati proizvodnjo, bi morali zaposlovati nove ljudi, to pomeni, da bi imeli kasneje viške. Teh ne želimo. Še vedno mislim, da je letnica 2033 po trenutnem scenariju in vseh vizijah, ki jih v PV vidim, optimalna.« Dodal je, da Teš dejansko ostaja termoelektrarna: »Država namenja več kot 160 milijonov evrov, da subvencionira razliko, ki nastaja za ogrevanje Šaleške doline in med elektriko, ki jo Teš prodaja na trgu. Govoriti samo o toplarni z vidika stroke ni čisto korektno.«

Pet novincev, ki se je pri šolanju najbolj izkazalo, zaposlitev v premogovniku dobi takoj, je povedal generalni direktor PV Marko Mavec. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Mavec je še dejal, da jih tudi po prenehanju proizvodnje leta 2033 čaka še od 20 do 25 let zapiralnih del: »V podzemlju Šaleške doline je več kot 50 kilometrov podzemnih rovov, ki jih je treba kvalitetno zapreti, hkrati pa je 1100 hektarjev površin, ki jih je treba sanirati.« Tudi zato bodo potrebovali zaposlene, delo bodo našli pri njih vsi, ki so v petek skočili čez kožo, je še pojasnil Mavec: »Pet najboljših, ki so se najbolj izkazali med šolanjem, dobi službo takoj, to je že tradicija. Ampak potrebovali bomo vse in jih bomo čim prej zaposlili. Ko se bo končala proizvodnja premoga, bi lahko bilo nekaj ljudi preveč, ampak novi zakon predvideva, da se lahko rudarji upokojijo pet let prej, zato presežkov delavcev ne bo. Službe zaradi izhoda iz premoga ne bo izgubil prav nihče.«