V Sloveniji je v zadnjih letih opaziti izrazito povečanje tujih študentov, predvsem iz držav zunaj Evropske unije. Izstopa Indija, od koder se je število študentov v štirih letih povečalo s 144 na 1080, kar pomeni približno 650-odstotno rast v primerjavi s študijskim letom 2021/22. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino med tujimi študenti opaža zlorabo sistema, zato so že lani sprejeli nov zakon, ki prvič uvaja obvezne intervjuje za del tujih kandidatov in omogoča zavrnitev vpisa, če obstaja domneva, da namen prihoda ni študij.

Po podatkih ministrstva se je močno povečalo skupno število študentov iz držav zunaj EU. V študijskem letu 2010/11 jih je bilo v Sloveniji 630, letos pa že 9296. To pomeni skoraj 15-kratno povečanje oziroma približno 1376 odstotkov več kot pred petnajstimi leti. Zanimivo je, da je skupno število študentov v Sloveniji v tem obdobju padlo z 92.581 na 75.993, število slovenskih študentov pa z več kot 91.600 na 63.398.

Ministrstvo: Del rasti ni posledica večje privlačnosti Slovenije

Na ministrstvu so poudarili, da internacionalizacija visokega šolstva prinaša številne prednosti. Opozorili so, da vseh številk ni mogoče pripisati zgolj večjemu zanimanju za študij v Sloveniji. »Čeprav internacionalizacija visokega šolstva prinaša pomembne koristi za kakovost študija, raziskave in mednarodno konkurenčnost, podatki jasno kažejo, da se je v zadnjih letih število študentov iz držav zunaj EU izrazito povečalo. Del tega povečanja ni zgolj posledica večje privlačnosti slovenskega visokošolskega prostora, temveč tudi zlorab sistema, zlasti v obliki tako imenovanih fiktivnih vpisov iz nekaterih migracijsko bolj izpostavljenih držav. Takšne prakse so nesprejemljive, saj spodkopavajo integriteto visokega šolstva in zaupanje v sistem.«

Indija izstopa, največ študentov prihaja z Balkana

Čeprav po številu prevladujejo študenti iz držav Zahodnega Balkana, je rast pri nekaterih drugih državah bistveno hitrejša. Največ tujih študentov iz držav zunaj EU prihaja iz Srbije, od koder jih je 2451, sledijo Bosna in Hercegovina s 1723 študenti, Severna Makedonija s 1657, Indija s 1080, Ruska federacija s 430, Ukrajina s 331, Črna gora s 324, Kosovo z 250, Bangladeš z 249 in Pakistan s 106 študenti.

Ovira za tuje študente, škoda za slovensko visoko šolstvo

Izstopa prav Indija. V študijskem letu 2021/22 je bilo v Sloveniji 144 indijskih študentov, leto pozneje 350, nato 501, v študijskem letu 2024/25 že 958, v letošnjem študijskem letu pa 1080. Velik skok je zaznati tudi pri Bangladešu, kjer se je število študentov povečalo z 19 na 249, ter Pakistanu, kjer se je v istem obdobju povečalo z 39 na 106. Ministrstvo je med migracijsko bolj izpostavljenimi državami posebej omenilo Indijo, Bangladeš, Pakistan in Nigerijo.

Večji osip po prvem letniku

Na ministrstvu spremljajo tudi študijsko uspešnost tujih študentov. Prav pri delu študentov iz tretjih držav opažajo težave. »Pri delu študentov iz tretjih držav, ki potrebujejo vizum za vstop v schengensko območje, zaznavamo izrazito večji osip po prvem letniku študija. Takšni podatki jasno kažejo, da v določenih primerih prihaja do neskladja med formalno izpolnjenimi pogoji za vpis in dejansko pripravljenostjo ali motivacijo za študij,« so pojasnili.

Foto EvŠ

Priznali so, da so v zadnjih letih skupaj z visokošolskimi zavodi zaznali primere, ko študij ni bil glavni razlog za prihod v Slovenijo. »Takšne zlorabe niso dopustne, saj ogrožajo integriteto visokošolskega sistema in njegov osnovni namen – kakovostno izobraževanje.«

Novi zakon uvaja obvezne intervjuje

Prav zaradi tega je ministrstvo v novem zakonu o visokem šolstvu uvedlo dodatne varovalke, ki jih letos uporabljajo prvič. Kandidati iz držav z višjim migracijskim tveganjem morajo pred vpisom opraviti neposredni intervju, na katerem visokošolski zavod preveri njihovo pripravljenost za študij. Če upravičeno podvomi o verodostojnosti predloženih dokazil ali znanja kandidata, lahko prijavo zavrne, proti takšni odločitvi pa ni pritožbe.

Ministrstvo zapira vrata univerz manj premožnim tujcem

Na ministrstvu so poudarili, da cilj ukrepov ni omejevanje prihoda tujih študentov, temveč zaščita slovenskega visokošolskega sistema. »Naš cilj je jasen: Slovenija ostaja odprta in privlačna študijska destinacija za motivirane študente, hkrati pa ne bomo dopuščali zlorab, ki izkoriščajo izobraževalni sistem za druge namene.«

Ministrstvo nima podatkov o tem, koliko tujih študentov po prihodu v Slovenijo preide iz študentskega statusa v redno zaposlitev oziroma zaprosi za dovoljenje za prebivanje in delo. Se pa iz raziskave, ki jo je ministrstvo naročilo v letih 2024 in 2025, kaže, da Slovenija za mnoge ni le začasna postaja. Med sodelujočimi tujimi študenti, ki bodo zaključili študijski program, je tretjina še neodločenih o nadaljnjem študiju, skoraj tretjina pa načrtuje nadaljevanje študija v Sloveniji. Še bolj zgovoren je podatek o zaposlitvi. »Z vidika zaposlitve namerava več kot 60 odstotkov tujih študentov po končanem študiju iskati zaposlitev v Sloveniji, kar kaže, da države ne dojemajo le kot začasne študijske destinacije, hkrati pa znaten delež razmišlja o zaposlitvi v drugih državah EU, predvsem zaradi boljših ekonomskih pogojev,« o pojasnili na ministrstvu.

Tuji študentje čakajo v negotovosti