Tiskane izdaje
Ljubljana - Dobra dva meseca po spremembi socialne zakonodaje, s katero so ukinili zaznambe na nepremičninah in obveznost, da morajo dediči vračati prejeti znesek, se je število prejemnikov varstvenega dodatka povečalo z dobrih 11.000 na skoraj 15.000.
Po noveliranju zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je začel veljati 1. februarja, denarna socialna pomoč ni več vračljiva, prav tako pa ni več vračljiv varstveni dodatek, če ima prejemnik nepremičnino, katere vrednost ne presega 120.000 evrov, zato država na stanovanja in hiše ne vpisuje več zaznamb, odstranili pa so tudi vse dosedanje plombe.
Pokazalo se je, na kar so mnogi opozarjali - da številni upokojenci, ki prejemajo mizerne pokojnine, raje životarijo, kakor da njihovi potomci ne bi dedovali nedotaknjenega imetja. Lani je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) že enkrat omililo zakonodajo, a je to prepričalo le peščico ljudi, s sedanjo spremembo pa so se statistike konkretno spremenile - od 10.769 upravičencev pred prvo spremembo zakona na 11.374 pred drugo do sedanjih 14.765. Število prejemnikov denarne socialne pomoči se ni povečalo.
»Številka nas ni presenetila, predvidevali smo približno 5000 dodatnih upravičencev do konca leta in trend gre v tej smeri. Torej med 40 in 50 odstotki več prejemnikov, kar pomeni, da je bil cilj dosežen,« je komentirala Martina Vuk, državna sekretarka na MDDSZ, ki je prepričana, da je bila sprememba korak v pravo smer. »Je sicer odmik od koncepta, da je treba najprej z vsem, kar imaš, poskrbeti za svoje preživetje in šele nato vstopi država, a se je pri nas pokazalo, da smo v tem pogledu nekoliko posebni, zlasti starejši, glede lastništva nepremičnine. Da se od njih težko ločijo in da potomci pričakujejo, da jih bodo podedovali,« je dejala Martina Vuk.
Infografika: Delo
Vlog še enkrat več
Centri za socialno delo so v preteklih mesecih res prejeli skoraj še enkrat več vlog, kot je bilo odobrenih. Na ministrstvu pravijo, da so bili vzroki za zavrnitev največkrat preseganje dohodkovnega cenzusa 480 evrov, lastništvo premoženja, vrednega več kot 14.028 evrov (pri čemer se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi), in neizpolnjevanje splošnega pogoja za upravičenost, kar je nezmožnost za delo oziroma starost 63 let za ženske in 65 let za moške. Manj pa je bilo zavrnjenih zaradi lastništva nepremičnine nad 120.000 evrov in zaradi neuveljavljanja preživnine v obliki notarskega zapisa. »Mnogi so se, ko so slišali za odpravo plomb, zanimali za to, da bi prosili za varstveni dodatek, a je bilo nato razočaranje veliko, ko smo jim razložili, da drugi pogoji, tudi obveznost, da jih preživljajo otroci, ostajajo. To je povzročilo veliko slabe volje,« je povedala Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.
»Dolžnost preživljanja je institut družinske politike, ki je že od začetka v zakonodaji in smo ga tudi v družinskem zakoniku ohranili. Tako kot je dolžnost staršev, da preživljajo svojega otroka, dokler se šola, se pričakuje, da ta otrok v odraslosti skrbi za starše v skladu s svojimi zmožnostmi, šele potem vstopi država. To je sorazmeren ukrep, še posebej zaradi pričakovanja dediščine,« je pojasnila Vukova.
»Po eni strani se sklicujemo na to, da je pri nas družina osnovna celica, ki je zelo povezana in si znotraj nje pomagamo, po drugi strani pa bi zakonsko določene obveznosti ukinili, češ, saj sam najbolje vem, kaj potrebujejo moji starši. A zakon pride v poštev ravno takrat, ko osebni čut odpove. Odrasli otroci, ki so sami prejemniki socialne pomoči ali za katere starš ni skrbel oziroma je bilo nasilje v družini, niso dolžni preživljati svojih staršev,« je še razložila državna sekretarka. Centri za socialno delo naj bi pretehtali vsak primer posebej. Je pa slišati, da praksa ni povsod enaka in da vsi ne upoštevajo enako dosledno teh določil.
Kar trikrat več kot lani
»Malo sem se res bal, ker sem poslušal, da utegne biti obremenitev nepremičnine problem. Skromno bivališče, v katerem živim, še ni moje, saj ga, namesto da bi plačeval najemnino, postopoma odkupujem, a sem bil vseeno raje previden. Dobival sem 340 evrov pokojnine in samo mislite si lahko, kako sem ob plačevanju stroškov preživel! Res je bila kriza in zdaj, ko dobivam varstveni dodatek, je veliko lažje. Kar oddahnil sem si,« nam je povedal sogovornik iz Murske Sobote, ki želi ostati anonimen.
Na območju, ki ga pokriva Center za socialno delo Murska Sobota, imajo po 1. februarju precej takšnih novih prejemnikov varstvenega dodatka, ki so prej iz previdnosti raje delali čudeže, da so lahko preživeli s skromnimi pokojninami. Število prejemnikov se je več kot potrojilo: med februarjem in aprilom 2016 jih je bilo v povprečju 394, letos 1458. Čeprav jih je tisoč več, je to le tretjina tistih, ki so se mu leta 2013 ob uvedbi zaznamb na nepremičnine na območju UE Murska Sobota odpovedali.
Direktorica CSD Murska Sobota Nataša Meolic pravi, da se zaradi večjega števila prejemnikov varstvenega dodatka socialna stiska na njihovem območju ne zmanjšuje. Po njenem mnenju je letos še večja, »saj imamo 17 odstotkov več vlog za izredno denarno socialno pomoč, minimalno za tri odstotke pa se je zmanjšala denarna socialna pomoč, kar je posledica priložnostnih del. Ugotavljamo, da izredno denarno socialno pomoč uveljavlja vedno več zaposlenih z nižjimi dohodki in pokojninami, ker jim ti ne omogočajo preživetja. Na socialno stisko ljudi vsekakor vpliva specifika našega območja. Tu imamo največ pripadnikov romske skupnosti (po naši oceni okrog 3000), največji delež kmečkega prebivalstva v Sloveniji, že več let je visoka stopnja brezposelnosti, osebni dohodki in pokojnine so statistično najnižji v Sloveniji, slabe so zaposlitvene možnosti, slabo razvit je nevladni sektor. Povečuje se število družin, ki svojim otrokom zelo težko omogočijo letovanje, tabore, nakup šolskih potrebščin, obdaritev ob novem letu.«
