Skoraj petina slovenskih kraških jam je onesnaženih
V 2500 jamah so najrazličnejši odpadki, tudi nevarni, rekorderka je jama Ravnica s 4000 kubičnimi metri nesnage.
Odpri galerijo
Jamarji so s prostovoljnim delom očistili že marsikatero kraško jamo. FOTO: Tomaž Grdin
V Sloveniji je odkritih in registriranih več kot 13.000 podzemnih jam, kar dobra petina pa jih je onesnaženih z različnimi odpadki, tudi nevarnimi. Kot je za STA povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko, so v okviru raziskave med onesnažene uvrstili več kot 2500 jam. Večinoma gre za jame blizu naseljenih območij.
»Težavo predstavljajo predvsem nevarni odpadki, kot so odlagališča različnih proizvodnih obratov, klavniški odpadki, v jamah je mogoče najti celo tako nevarne odpadke, kot so uporabljene injekcijske igle ali stari avtomobili, iz katerih iztekajo motorne tekočine,« je dejal Benko.
Raziskavo onesnaženosti jam je s pomočjo slovenskih jamarjev opravil jamar in raziskovalec Jure Tičar na celotnem območju Slovenije, ki je pokrito s kraškim terenom. Opravil jo je v sklopu priprave doktorske naloge.
Velika verjetnost onesnaženja je predvsem pri tistih podzemnih jamah in breznih, ki so lahko dostopna, torej ob cestah in v bližini naselij. Pri številnih breznih se tako na primer globina, zabeležena pred desetletji, zaradi velike količine odpadkov močno razlikuje od trenutne globine. Kot je povedal Tičar, je med najbolj onesnaženimi jama Ravnica v okolici Pivke, kjer je po ocenah jamarjev več kot 4000 kubičnih metrov odpadkov.
Po Benkovih besedah v zadnjem času opažajo, da v jamah vse pogosteje končajo tudi klavniški odpadki. Rejci namreč živino velikokrat koljejo doma, kar pa je prepovedano in zato odpadkov ne morejo oddati na legalna odlagališča. Prav tako v breznih večkrat končajo poginule živali. Ti kadavri zaradi morebitnih nalezljivih bolezni predstavljajo nevaren odpadek. Deževnica, ki teče čez te odpadke, se nabira v podtalnici in ogroža vire pitne vode bližnjih naselij.
Podzemne jame bi bilo treba očistiti, vendar lastnica jam – država – za to nima sredstev. »Pravzaprav ne vemo niti tega, kako bi jih lahko najhitreje in najbolje očistili,« je pri tem opozoril Benko.
Na ministrstvu za okolje so povedali, da pripravljajo seznam okoljsko degradiranih območij, ki so potrebna sanacije, nanj pa bodo uvrstili tudi kraške podzemne jame.
Za čiščenje nekaterih jam je pred dvema desetletjema s kratkotrajno akcijo delno poskrbelo podjetje Helios, ki je z manjšo finančno spodbudo nagradilo tista jamarska društva, ki so čistila onesnažene jame. Trenutno je samo od dobre volje in časa jamarjev odvisno, ali se čiščenja jam posamezna jamarska društva sploh lotijo. Njihovo delo pri takšnih projektih, ki so običajno dolgotrajni in težavni, je povsem prostovoljno. Pri tem se večkrat celo zgodi, da morajo naročiti in s svojih društvenih računov plačati odvoz odpadkov, ki so jih njihovi člani potegnili iz jame.
»Težavo predstavljajo predvsem nevarni odpadki, kot so odlagališča različnih proizvodnih obratov, klavniški odpadki, v jamah je mogoče najti celo tako nevarne odpadke, kot so uporabljene injekcijske igle ali stari avtomobili, iz katerih iztekajo motorne tekočine,« je dejal Benko.
Raziskava je del doktorske naloge Jureta Tičarja
V Sloveniji imamo 13.000 kraških jam, 2500 jih je onesnaženih.
Raziskavo onesnaženosti jam je s pomočjo slovenskih jamarjev opravil jamar in raziskovalec Jure Tičar na celotnem območju Slovenije, ki je pokrito s kraškim terenom. Opravil jo je v sklopu priprave doktorske naloge.
Velika verjetnost onesnaženja je predvsem pri tistih podzemnih jamah in breznih, ki so lahko dostopna, torej ob cestah in v bližini naselij. Pri številnih breznih se tako na primer globina, zabeležena pred desetletji, zaradi velike količine odpadkov močno razlikuje od trenutne globine. Kot je povedal Tičar, je med najbolj onesnaženimi jama Ravnica v okolici Pivke, kjer je po ocenah jamarjev več kot 4000 kubičnih metrov odpadkov.
Nekatere jame so turistična znamenitost, druge ilegalna smetišča. FOTO: Boštjan Fon
Vse pogostejši so klavniški odpadki
Po Benkovih besedah v zadnjem času opažajo, da v jamah vse pogosteje končajo tudi klavniški odpadki. Rejci namreč živino velikokrat koljejo doma, kar pa je prepovedano in zato odpadkov ne morejo oddati na legalna odlagališča. Prav tako v breznih večkrat končajo poginule živali. Ti kadavri zaradi morebitnih nalezljivih bolezni predstavljajo nevaren odpadek. Deževnica, ki teče čez te odpadke, se nabira v podtalnici in ogroža vire pitne vode bližnjih naselij.
Podzemne jame bi bilo treba očistiti, vendar lastnica jam – država – za to nima sredstev. »Pravzaprav ne vemo niti tega, kako bi jih lahko najhitreje in najbolje očistili,« je pri tem opozoril Benko.
Preberite tudi:
Najbolj onesnaženih jam še nihče ni začel čistiti
Ni denarja za čiščenje prizorišč človeških tragedij
Najbolj onesnaženih jam še nihče ni začel čistiti
Ni denarja za čiščenje prizorišč človeških tragedij
MOP pripravlja seznam
Na ministrstvu za okolje so povedali, da pripravljajo seznam okoljsko degradiranih območij, ki so potrebna sanacije, nanj pa bodo uvrstili tudi kraške podzemne jame.
Delo jamarjev naj bi bilo predvsem raziskovanje, in ne čiščenje jam. FOTO: Blaž Samec/Delo
Za čiščenje nekaterih jam je pred dvema desetletjema s kratkotrajno akcijo delno poskrbelo podjetje Helios, ki je z manjšo finančno spodbudo nagradilo tista jamarska društva, ki so čistila onesnažene jame. Trenutno je samo od dobre volje in časa jamarjev odvisno, ali se čiščenja jam posamezna jamarska društva sploh lotijo. Njihovo delo pri takšnih projektih, ki so običajno dolgotrajni in težavni, je povsem prostovoljno. Pri tem se večkrat celo zgodi, da morajo naročiti in s svojih društvenih računov plačati odvoz odpadkov, ki so jih njihovi člani potegnili iz jame.
