Skrb vzbujajoč upad spretnosti Slovencev po 45. letu

Izobraževanje starejših: Zagotoviti bo treba okolje z več možnostmi, ki bo spodbujalo izobraževanje in ustvarjalnost v celotnem življenjskem obdobju

Objavljeno
27. maj 2019 10.00
Posodobljeno
27. maj 2019 10.00
Poleg sistemskih sprememb in prilagoditev bo treba na novo uskladiti pričakovanja in potrebe posameznikov in celotne družbe. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Kompetence Slovencev po 45. letu v primerjavi z vrstniki v razvitih državah upadajo, kar vzbuja skrb. Kakšno mesto bi moralo imeti izobraževanje starejših v dolgoživi družbi in kakšne ukrepe na tem področju pripravljajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport?

Zadnja mednarodna raziskava spretnosti odraslih PIAAC (Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih), v katero je bilo vključenih več kot 5000 odraslih iz vse Slovenije, je pokazala, da so v aktivni dobi, med 16. in 65. letom, pod mednarodnim povprečjem na vseh merjenih področjih spretnosti, to je besedilnih, matematičnih in pri reševanju problemov. Po ocenah več kot 400.000 odraslih Slovencev dosega le najnižje ravni besedilnih in matematičnih spretnosti, torej je to množičen pojav, kar zahteva celovit pristop, pravi Katja Dovžak, vodja sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih.

· Več kot 400.000 odraslih Slovencev dosega le najnižje ravni besedilnih in matematičnih spretnosti.
· Sedanje rešitve za trg dela in izobraževanje so bile oblikovane v drugačnih demografskih razmerah.
· V letošnjem programu izobraževanja odraslih je predvidenih 77,7 milijona evrov.


Posledice intenzivnega staranja


Ob tem podatki Umarja kažejo, da bo staranje prebivalstva pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah. Po projekcijah bo leta 2060 skoraj tretjina prebivalcev starejša od 65 let. Posledice bodo vidne na več področjih, predvsem na trgu dela in v izobraževanju, v javnih izdatkih za sisteme socialne zaščite ter pri vključenosti starejših v družbo. »Sedanje rešitve na področju trga dela in izobraževanja so bile večinoma oblikovane v drugačnih demografskih razmerah, zato so potrebne sistemske spremembe in prilagoditve, prav tako nova uskladitev pričakovanj in potreb posameznikov in celotne družbe. Ustvariti bo treba okolje, ki bo zagotavljajo možnosti ter spodbujalo izobraževanje in ustvarjalnost v celotnem življenjskem obdobju,« poudarja Dovžakova.

image
Izobraževanje odraslih z vsemi ekonomskimi in socialnimi posledicami daleč podhranjeno, opozarja profesorica dr. Ana Krajnc. Foto Blaž Samec
Ana Krajnc: Voda izgine v pesek

Profesorica andragogike in predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje dr. Ana Krajnc pa na vprašanje, ali ima izobraževanje starejših v slovenski dolgoživi družbi ustrezen položaj, odgovarja, da je izobraževanje odraslih z vsemi ekonomskimi in socialnimi posledicami daleč podhranjeno. »Od skupnega minimalnega zneska za izobraževanje odraslih MIZŠ vsako leto odtrga nekaj sredstev za našo mrežo. Vsaka univerza s po 450, 700 ali več študenti že nekaj let dobi po 1500 evrov na leto, lani so dobile po 2000 evrov. Ko se pokaže priložnost za pridobitev velikih sredstev iz evropskih strukturnih skladov, pa kapital pritisne na ministrstvo in doseže, da nas izločijo iz razpisa.« Kot primer Krajnčeva navaja sredstva za računalniško opismenjevanje in učenje angleščine starejših delavcev z nizko izobrazbo: »To je najtežja naloga še za strokovnjake andragoge. Računalniška podjetja, ki se nikoli niso ukvarjala z izobraževanjem, iščejo denar in prevzamejo tudi take obveznosti. Kakšni so lahko dosežki učenja v taki kombinaciji, raje ne govorim. In voda izgine v pesek.«


Na ministrstvu so v akcijskem načrtu za uresničevanje strategije dolgožive družbe oblikovali aktivnosti v vseh štirih sklopih strategije. Na trgu dela so opredelili izobraževanje in usposabljanje starejših ter svetovalno dejavnost. V okviru samostojnega, zdravega in varnega življenja vseh generacij bo poudarek na ustrezni telesni zmogljivosti skozi vsa življenjska obdobja. Za večjo vključenost starejših v družbo bodo spodbujali uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter politično in civilno delovanje. V okviru oblikovanja okolja za aktivnost v celotnem življenju pa bodo skrbeli za izobraževanje in usposabljanje starejših, da bodo lahko dlje živeli samostojno.
 

Bogata neformalna ponudba


Kot pravi Dovžakova, smo lahko ponosni, da imamo za dva milijona prebivalcev aktivno delujočih več mrež različnih organizacij, ki razvijajo, promovirajo in izvajajo izobraževanje za odrasle. Z izobraževanjem starejših odraslih pa se najbolj strokovno in kontinuirano ukvarjata dve mreži, ki enakomerno pokrivata vse občine in regije. To sta mreža 34 javnih organizacij za izobraževanje odraslih, ljudskih univerz, katerih ustanoviteljice so občine, in mreža več kot 50 nevladnih organizacij, univerz za tretje življenjsko obdobje, z več kot tisoč mentorji in prav toliko prostovoljci. Druga sodi med bogato ponudbo neformalnega izobraževanja, s programi medgeneracijskega sodelovanja in osebnega razvoja, kot so tudi študijski krožki, neformalna oblika učenja v manjših skupinah, projekt Andragoškega centra Slovenije. V prvi skupini neformalnega izobraževanja pa so programi za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, namenjeni starejšim od 45 let, ki so nižje izobraženi in delovno aktivni.

image
Posledice staranja prebivalstva bodo vidne predvsem na trgu dela in v izobraževanju, v javnih izdatkih za sisteme socialne zaščite ter pri vključenosti starejših v družbo. Foto Tomi Lombar


Za uresničevanje vseživljenjskega učenja za starejše odrasle je treba zagotavljati temelje, kot so zakonodajni okvir, strateški dokumenti, infrastruktura ter kompetentni in kakovostni kadri, poudarja Dovžakova. Na MIZŠ omogočajo tesen dialog z izvajalci in socialnimi partnerji ter skrbijo za enakomerno razporeditev in dostopnost po vsej državi.

V letošnjem letnem programu izobraževanja odraslih je za to področje na vseh ministrstvih skupaj predvidenih 77,7 milijona evrov (lani 83 milijonov), od tega 55 odstotkov iz evropskega socialnega sklada, preostalo pa iz integralnega proračuna. Skoraj dve tretjini, to je 48,8 milijona evrov, je namenjenih za izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela, četrtina oziroma 19 milijonov za splošno izobraževanje odraslih in 3,2 milijona za dvig izobrazbene ravni. Predlanskim je bilo od 72 milijonov predvidenih evrov realiziranih 56 milijonov ali 82,7 odstotka sredstev. Ped tremi leti je bilo od predvidenih 63 milijonov evrov realiziranih 44,5 milijona evrov.