Skromni zneski predvolilnih proračunov strank

Koliko bodo stranke porabile za kampanje, je (še) skrivnost.

Objavljeno
10. april 2018 07.52
Posodobljeno
10. april 2018 10.44
Financiranje strank je eno temeljnih področij korupcijskih tveganj. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zoran Potič, Sandra Hanžič
Zoran Potič, Sandra Hanžič
Ljubljana – Čeprav sta do parlamentarnih volitev še dobra dva meseca, v političnih strankah še ne razkrivajo natančno, koliko bodo namenile za izvedbo kampanje. Ta pa, sodeč po plakatih, ki jih je mogoče videti po vsej državi, že intenzivno poteka.

Kmalu za tem, ko bo predsednik republike Borut Pahor (predvidoma v soboto) razpustil državni zbor, bo steklo predvolilno kolesje. Najprej bodo stranke odprle transakcijske račune, na katerih bodo zbirale sredstva za financiranje predvolilne kampanje.

Ko smo stranke spraševali, kako nameravajo financirati kampanje, smo od večine dobili nejasne odgovore, češ da še nimajo oblikovane finančne konstrukcije, nekatere pa so nas ignorirale. Denimo SDS in SMC. Da se največja opozicijska stranka resno pripravlja na volitve, nas vsak dan od decembra opozarjajo veliki obcestni plakati s sloganom Zate.si. Tudi finančna afera SDS z najemom skoraj polmilijonskega posojila pri državljanki BiH potrjuje, da se na volitve resno pripravljajo. Kako nameravajo financirati kampanjo po vrnitvi sumljivega posojila, ne pojasnjujejo, smo pa lahko zasledili, da med člani zbirajo donacije – objavili so podatek, da so zbrali skoraj 90.000 evrov. K temu bi lahko prišteli še prihranke, ki jih je SDS ustvarila v zadnjih letih.

S prihranki se lahko pohvali tudi SMC, ki je pred štirimi leti za kampanjo porabila slabih 90.000 evrov, odličen rezultat na volitvah pa je pomenil, da so lahko iz proračuna DZ (brez prihodkov iz lokalnih skupnosti) na letni ravni prejeli 730.000 evrov (SDS, denimo, 460.000 evrov). Januarja so v SMC napovedali, da bi lahko tokrat za kampanjo namenili okoli 450.000 evrov, polovico za parlamentarne volitve in polovico za lokalne.

Raje manj kot več


V SD načrtujejo, da bi volilne napore podprli s 150.000 do 180.000 evri. A težava te stranke je, da imajo še od zadnjih volitev precejšnje dolgove (okoli 300.000 evrov), ker so dosegli slabši rezultat od vložka, zato je zanjo izjemno pomembno izboljšati volilni rezultat, saj bi to omogočilo tudi izboljšanje finančne bilance.

In kako namerava kampanjo financirati Lista Marjana Šarca? »Stranka se financira na podlagi zakona o financiranju političnih strank – ta sredstva bomo namenili za financiranje kampanje. Del sredstev bodo prispevali tudi kandidati sami,« pravijo v LMŠ. Najeli bodo tudi premostitveno posojilo, a zgolj v višini zneska povračila iz predsedniške kampanje, to je okrog 40.000 evrov.

V Levici ne razkrivajo finančne plati prihajajoče kampanje, medtem ko imajo v ostalih parlamentarnih strankah bolj jasno predstavo: NSi načrtuje, da bo porabila toliko kot pred štirimi leti, okoli 150.000 evrov (za polovico tega zneska bi najeli posojilo). Podobno številko omenjajo v Desusu, in sicer 165.000 evrov, tudi v tej stranki pa računajo na posojilo.

Med zunajparlamentarnimi strankami namerava SLS za kampanjo porabiti 150.000 evrov. V Dobri državi pravijo, da še zbirajo denarna sredstva, Lista novinarja Bojana Požarja pa namerava porabiti od 30.000 do 50.000 evrov. »Bolje manj kot več,« odgovarja Bojan Požar. Demokratična stranka dela – Združena levica bo za volitve namenila okoli 40.000 evrov, pojasnjuje predsednik Franci Žnidaršič.

Skrivanje za plakati


Na dosedanjih volitvah je velik delež stroškov strank predstavljala kampanja na velikih obcestnih panojih. Ker jih te dni že opažamo, zlasti Združene desnice (Nova ljudska stranka in God), podatkov o tem, koliko nameravajo porabiti za kampanjo, pa ne razkrivajo, smo pri agencijah preverili, po čem oddajajo panoje. Na podlagi teh podatkov je šele po koncu kampanje mogoče okvirno oceniti, koliko stranke v resnici porabijo za to.

Glavni ponudniki oglaševanja na obcestnih panojih so podjetja Amicus, Linea Media in Europlakat, ki nam dogovorov s političnimi strankami niso razkrila. Direktor trženja pri Europlakatu Urban Korenjak je pojasnil, da za politične stranke veljajo enaki pogoji zakupa kot za vse druge. S cenika podjetja pa je razvidno, da je cena oglaševanja odvisna od sezone, za najem enega panoja za teden dni v prestolnici pa je treba odšteti od 70 do 105 evrov.

Agencija Spin za mesečni najem panoja računa približno 150 evrov, všteti je treba še stroške izdelave plakata v višini 60 evrov, pri agenciji Magma Media pa tedenski najem stane 270 evrov – pri večjih naročilih nudijo popust. Kot opisujejo v Magmi Medii, kampanje vodijo po večjih mestih, včasih pa se nanje obrnejo lokalni odbori strank, ki si želijo manjših akcij. »Povpraševanja je kar nekaj, bolj resno se dogovarjamo s tremi strankami, a imamo problem, saj fiksnega datuma volitev še ni,« razlagajo, podobno kot tudi druga podjetja, denimo Sax reklame. Za zakup oglasov se nanje obrača več strank, a še ne vedo, koliko prostora jim bodo lahko zagotoviti, ker je zdaj za oglaševalce višek sezone in zaradi politike svojih komercialnih strank ne nameravajo pustiti na cedilu. Najem oglasnih panojev za štirinajst dni v povprečju stane od 80 do 200 evrov.

Poznavalci opozarjajo na prakso iz preteklosti, da se veliko stroškov v volilnih kampanjah zakamuflira. Po trditvah naših virov naj bi imele stranke z nekaterimi agencijami tihe dogovore: »Zelo malo kampanj se finančno pokrije, običajno se zaprejo s poboti.« Da je financiranje političnih strank in volilnih kampanj eno temeljnih področij, kjer ne le v Sloveniji, ampak tudi po svetu nastajajo korupcijska tveganja, že dalj časa opozarja tudi Transparency International Slovenia.