Poslanec Levice: Ta zakon je kot trgovina Jager, takega v zgodovini še ni bilo

Poslanci danes na skupnem odboru pretresajo predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor prejšnji teden v nadaljnjo obravnavo poslal s 47 glasovi za in 21 proti. Predlogu, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, najglasneje nasprotuje Levica, ki ne izključuje niti posvetovalnega referenduma. 

Člani skupnega odbora DZ so zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o zakonu opravili javno predstavitev. Poslanci iz vrst Svobode, SD ter Levice in Vesne so poudarili, da predlog posega v deset zakonov, zaradi česar so na predsednika skupnega odbora Zvonka Černača naslovili predlog, da se na sejo skupnega odbora dodatno povabi zunanje deležnike, in sicer strokovnjake, zainteresirano javnost in predstavnike institucij, ki jih predlog zakona zadeva.

Predlagali so okoli 40 povabljenih, a kljub temu vabila mnogi niso dobili, kar se poslancu Lenartu Žavbiju (Svoboda) zdi škandalozno. »To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu, pa ni nujno, da bi bila ta beseda namenjena, da katerega koli od poslancev prepriča, kako naj glasuje, ampak predvsem temu, da bo zgodovina vedela, kdo je bil na kateri strani,« je dejal.

Ker so se mnogi seje kljub temu udeležili, je predsednik odbora Černač dejal, da nima težav s tem, da predstavijo svoje mnenje v časovnem okviru petih minut.

Poslanci danes na skupnem odboru pretresajo predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Fotografija je arhivska. FOTO: Leon Vidic

»Ta zakon se nanaša na 10 različnih zakonov, bistveno posega v življenje ljudi v Sloveniji in prav bi bilo, da se na tem odboru sliši glas ljudi, posebej zato, ker imajo predlagatelji polna usta tega, da delajo za ljudi,« je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je poudarila, da je pobudo, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev, podpisalo 40 poslancev. »Ne pet ali šest, ampak 40,« je poudarila. Po besedah poslanca SDS Žana Mahniča je povsem vseeno, ali jo podpiše deset ali 40 poslancev: »Če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej. Večina ni 40, ampak 46 plus.«

Poslancu Levice Vladimirju Šegi se zdi nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet, da je šel mimo brez kakršnega koli javnega posvetovanja, celo mimo vlade. »V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo,« je ponazoril.

Odhajajoča koalicija se je zavzemala, da bi javno razpravo opravili 12. maja. »Ta sklep v ničemer ne ruši intence predlagateljev. Zaradi petih dni ne bo nikomur krona z glave padla,« je k podpori predlogu pozval Lenart Žavbi.

Robert Janev (Svoboda) je ob tem poudaril, da je zakonodajnopravna služba DZ k predlogu zakona podala mnenje na 32 straneh. »Jaz v prejšnjem mandatu ne pomnim, da bi kdo na ta način – kakor so bile vaše besede v opoziciji v prejšnjem mandatu – raztrgal neki dokument," je poudaril.

»Verjamem, da bomo danes izgubili to glasovanje, bomo povoženi, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu,« je dejal Damjan Bezjak Zrim (SD).

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo. Fotografija je simbolična. FOTO: Matej Družnik

Žan Mahnič je dodal, da javne predstavitve mnenj ne podpira, ker da v ničemer ne bi vplivala na njegovo odločitev, da ta zakon podpira. Proti javni predstavitvi mnenj je glasovala tudi Katja Kokot (Resnica). Poslancem odhajajoče koalicije je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni upoštevala stroke, denimo pri noveli zakona o zaščiti živali. »Gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest, neko zavlačevanje pod pretvezo širšega soglasja pa ni odgovorno ravnanje,« je dejala.

Aleksander Reberšek (NSi) je bil v imenu predlagateljev kritičen do poslancev z levega političnega pola, saj da je besedo dobil po »uri proceduralnih zapletov, ki so jih želeli izsiliti«. »Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo,« je dejal pred predstavitvijo predloga zakona.

Poseg v 11 zakonov, ukrepi proti energetski krizi brez vsebine

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov. Predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

T. i. omnibus zakon posega v približno deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, so prejšnji teden v DZ glasovali poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov, Resnice in SDS, nasprotujejo pa mu v Svobodi, SD ter Levici in Vesni in pozivajo k splošni razpravi. Hkrati so k predlogu vložili več dopolnil, med drugim bi črtali člene, ki niso interventne narave.

Levica je v torek napovedala tudi, da bodo proti zakonu, ki po njihovem prepričanju prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo, uporabila vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum.

Znižanje davkov ni razvoj: interventni zakon namesto strategije prinaša iluzijo

Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, saj po njihovem mnenju koristi le lastnikom kapitala, medtem ko delodajalske organizacije ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Predstavniki sindikatov so na današnji novinarski konferenci pred sejo skupnega odbora DZ opozorili, da niso prejeli vabila na sejo, kar so označili za »šokantno«.

Iz Združenja delodajalcev Slovenije pa so pred obravnavo predloga poudarili, da je le zdravo in uspešno gospodarstvo lahko temelj socialne države. Zakon je po njihovi oceni pomemben premik v tej smeri.

V sporočilu za javnost so opozorili na signale vpliva energetske in gospodarske krize ter padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih navedbah odražajo ne le v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, temveč tudi realno v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju.

»V celoti se strinjamo z uvodno oceno stanja in razlogih za sprejetje predloga zakona. Ne gre le za to, da se Slovenija dejansko uvršča med davčno najbolj obremenjene države v OECD, ampak tudi za ostale dejavnike, kot je npr. povečevanje zaposlovanja v javni upravi, medtem ko se število zaposlenih v realnem sektorju, ki državo financira, zmanjšuje,« so zapisali.

Generalni sekretar združenja delodajalcev Miro Smrekar (na arhivski fotografiji) ocenjuje, da je predlog interventnega zakona pomemben premik v nujni smeri. FOTO: Dejan Javornik

Generalni sekretar združenja Miro Smrekar je ocenil, da je predlog interventnega zakona pomemben premik v nujni smeri – manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo. »Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje,« so ga povzeli v sporočilu za javnost.

Zakonu morata po njihovi oceni slediti še takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja in zmanjševanje apetitov državnega proračuna. Pozivajo tudi k odpiranju v zakonu nenaslovljenih pomembnih tem, kot so absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroška dela in hitrejše zaposlovanje tujcev.