Skupno naročilo podražilo zdravila

Vlada je pričakovala veliko pocenitev zdravil pod vodstvom ministrstev, a podatki bolnišnic kažejo drugače.

Objavljeno
25. april 2018 06.00
Posodobljeno
25. april 2018 11.24
Prej so bile lekarne v bolnišnicah avtonomne pri nakupu zdravil, zdaj se za cene dogovarjata ministrstvi. FOTO: Tomi Lombar
Vlada Mira Cerarja je uvedla skupna javna naročila za bolnišnična zdravila. Napovedala je, da se bodo zdravila pocenila za pet do 15 odstotkov in da se bo tako strošek bolnišnic zmanjšal. To se ni zgodilo. Zdravila so se celo podražila.

Pred tremi leti so vse slovenske bolnišnice morale pooblastiti ministrstvo za javno upravo, da bo v njihovem imenu kupovalo zdravila. Vzrok? Vlada je menila, da bi bilo mogoče v zdravstvenem sistemu kot velikem porabniku proračunskih sredstev s skupnimi javnimi naročili »porabo precej racionalizirati«. Poleg neposrednega prihranka je vlada predvidela tudi posredne učinke: manj korupcije, manj dela za bolnišnice, preglednost in transparentnost kupovanja.


Največji strokovnjaki ministrstev desetkrat spremenili razpis


V pripravi javnega naročila sta tesno sodelovali ministrstvi za javno upravo in za zdravje, ki sta sestavili medresorsko delovno skupino. Na ministrstvu za zdravje je bilo več sestankov posebnih strokovnih delovnih skupin. Javno naročilo je bilo nato objavljeno 31. julija 2015. Z njim so nameraval kupiti vsa zdravila, ki jih bolniki potrebujejo v bolnišnicah v pol leta. Po tem bi razpis ponovili za nabavo zdravil v prihodnjih šestih mesecih. A se vse to ni zgodilo. Največji strokovnjaki za javno naročanje v državi so v naslednjih dveh letih (do oktobra 2017) prvotni razpis zaradi pritožb dobaviteljev kar desetkrat popravili. Končan je bil šele decembra 2017 in ni vključeval vseh zdravil, kot je bilo predvideno, ampak le del.

Bolnišnice so šele marca letos dobile rezultate razpisa. Pridobili smo podatke treh bolnišnic: v dveh so na škodi, na Jesenicah pa so za 2000 evrov na boljšem, kot če bi zdravila kupovali sami. Ministrstvo še ni seznanjeno. Bolnišnici iščeta možnost, da bi se nakupu izognili.

V času razpisa – dve leti in sedem mesecev – bi bolniki v bolnišnicah že zdavnaj ostali brez zdravil, če ne bi bolnišnice medtem kupovale zdravil tudi s svojimi razpisi.


 

Vrednost zdravil 32 milijonov evrov


Vrednost zdravil, o katerih sta se dve ministrstvi dogovorili za bolnišnice v skupnem javnem naročilu, je približno 32 milijonov evrov, smo izvedeli na ministrstvu za zdravje. Izbrali so 12 ponudnikov. Podatke smo pridobili od treh bolnišnic: dve proučujeta možnost, kako se izogniti temu nakupu, ki pomeni zanju večji strošek, kot če bi zdravila kupili sami.
 

Strošek postopka razpisa 27.000 evrov


Vlada je zasnovala projekt skupnega javnega naročanja za zdravstvo leta 2015. Predvideni stroški tega postopka so bili 27.000 evrov, načrtovani cilj pa od pet do 15 odstotkov nižje cene, kar bi pomenilo nekaj milijonov evrov prihranka. Po dolgih dveh letih in sedmih mesecih je razpis za zdravila končan. Kaže, da takšnih prihrankov ni, nasprotno, nekatere bolnišnice so izračunale, da bodo imele po novem z nakupom zdravil večje stroške, kot če bi jih kupile same. Zakaj? Za komentar smo povprašali tako na ministrstvo za javno upravo kot na ministrstvo za zdravje.
 

Ministrstvo za zdravje


Z ministrstva za javno upravo niso odgovorili, z ministrstva za zdravje pa so zapisali, da niso seznanjeni s podatki, ki smo jih na Delu pridobili v bolnišnicah. Kako jih komentirajo? »Postopek odpiranja konkurence v okviru skupnega javnega naročanja zdravil se je začel sredi novembra lani. Ponudbe smo prejeli sredi decembra 2017. Na podlagi izvedene analize ponudb oziroma ponujenih popustov, ki je bila končana marca 2018, so bile izbrane ponudbe, v katerih so bili dani popusti večji, kot so jih dosegale bolnišnice. To dokazuje tudi dejstvo, da so, razen dveh psihiatričnih bolnišnic, vse bolnišnice podpisale posamezne okvirne sporazume. Mogoče je, da so ponudniki bolnišnicam dali večje oziroma dodatne popuste med postopkom skupnega javnega naročanja, predvsem januarja in februarja 2018, vendar s tem nismo seznanjeni,« so pojasnili. Zapisali so tudi, da gre za približno 900 sklopov zdravil v skupni vrednosti 32 milijonov evrov.

image
Izbrani dobavitelji za zdravila

 

Za analizo 24 ur časa


Po navedbah bolnišnic to ni res. Prvič, podpis okvirnega sporazuma ne dokazuje, da je ugoden, saj so bile bolnišnice dolžne podpisati sporazum, poleg tega niti časa za analizo ni bilo. Ministrstvo jim je 26. marca, torej po dveh letih in pol trajanja razpisa, dalo za analizo 900 sklopov zdravil natančno 24 ur časa. Čeprav so v bolnišnicah delali dan in noč, v tako kratkem času ni bilo mogoče analizirati vsega. Ko se je pokazalo, da to ne gre, jim je ministrstvo podaljšalo čas za analizo še za 24 ur. Potem so podpisale okvirne sporazume, kar so bile skladno z uredbo vlade dolžne storiti: v UKC Maribor za 522 sklopov zdravil (39 odstotkov vseh zdravil, ki jih potrebujejo), v bolnišnici Celje za približno tretjino zdravil (460 od 1350 zdravil), na Jesenicah pa za četrtino zdravil (437 artiklov).


Bolnišnici Jesenice razpis prihranil 2006 evrov


»Pretežno gre za zdravila, ki jih redkeje potrebujemo. Primerjava cen izbranih zdravil v okvirnem sporazumu iz skupnega javnega naročila s cenami, ki smo jih dosegli sami, je za leto 2017 pokazala, da je prihranek znašal 2006 evrov pri skupni vrednosti 184.491 evrov,« so pojasnili v bolnišnici Jesenice. Zaradi razpisa so imeli težave: »Pri javnem naročilu za nakup zdravil v letu 2018 smo se srečali s formalnimi težavami že pred podpisom pogodb. Zaradi nepopolno pripravljenih tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji pa smo imeli tudi reklamacije pri dobavi medicinskega potrošnega materiala, kar nam je prineslo organizacijske težave.«
image
Gm/ Skupno javno naročilo za bolnišnična zdravila 

Bolnišnici Celje povzročili 8112 evrov škode


V Celju, kjer so izračunali, da imajo zaradi razpisa 8112 evrov škode pri nakupu zdravil, so povedali, da ni bilo javnega razpisa za vsa zdravila, ki jih potrebujejo: »Skupno javno naročilo naj bi bilo izvedeno za vsa zdravila, ki se financirajo iz javnih sredstev, to pomeni vsa zdravila, ki imajo dovoljenje za promet in se uporabljajo za bolnišnično zdravljenje oziroma se predpisujejo na recept. Zdravil iz krvi, zdravil, ki se lahko uporabljajo brez recepta, in zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, imajo pa posebno dovoljenje za uvoz, ni na tem seznamu. Vse bolnišnice smo bile glede na uredbo vlade dolžne pristopiti k temu skupnemu razpisu. Torej naj bi bolnišnice po skupnem javnem naročilu nabavljale tako rekoč vsa zdravila, ki jih potrebujemo. Žal se to ni zgodilo, saj je bil v okviru skupnega razpisa izbran le manjši delež zdravil, po naši oceni približno tretjina vseh zdravil.«


Za UKC Maribor škode za 47.818 evrov 


V UKC Maribor bodo imeli 47.818 evrov škode, če bodo podpisali pogodbe za nakup zdravil po cenah, kakršne je doseglo ministrstvo. Zdaj proučujejo, kako se temu izogniti. »Po navodilih ministrstva smo udeleženci skupnega javnega naročila morali podpisati okvirne sporazume kot celote, to je tudi za zdravila, za katera je bila v naročilih dosežena višja cena. Zdaj proučujemo možnosti za ohranitev pogodbenih razmerij iz obstoječih javnonaročniških postopkov. Pri odločitvi, kako ravnati, bo treba upoštevati tudi možnost uveljavljanja odškodnine izbranih ponudnikov po skupnem javnem naročilu, če nekaterih zdravil ne bomo naročevali pri njih,« so pojasnili.