Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec septembra bo vendarle stopila v veljavo marakeška pogodba, dokument, ki bo olajšal dostop do prilagajanja knjižnih del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Ratificirala ga je namreč še dvajseta država, to je Kanada.
Marakeška pogodba je mednarodni sporazum o avtorskem pravu, ki je nastal na diplomatski konferenci v Marakešu junija 2013, pod okriljem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). Takrat jo je podpisalo 81 držav, med njimi tudi Slovenija, danes je že 150 podpisnic. Ta mednarodni sporazum pa začne veljati, ko ga ratificira 20 držav, kar se je zgodilo pred nekaj dnevi, ko ga je ratificirala še Kanada.
Slovenije ni med njimi
Med prvimi državami, ki so ratificirale dokument, so bile Argentina, Salvador, Združeni arabski emirati, Indija, Mali, Paragvaj, Singapur in Urugvaj. Slovenije med njimi ni, med prvimi državami EU, ki je začela postopek ratifikacije, pa je Španija. Marakeška pogodba v mednarodno avtorsko zakonodajo vnaša pomembne olajšave za pretvarjanje besedil v formate in oblike, dostopne slepim, slabovidnim in drugim z motnjami branja ter določa pogoje za njihovo distribucijo prek meja posamezne države.
Slepim olajšan dostop do knjig
Z veljavnostjo marakeške pogodbe bo slepim, slabovidnim in drugim z motnjami branja omogočen lažji, hitrejši in enakopravnejši dostop do književnih in strokovnih del; odpravljena bo tudi t. i. lakota po knjigah (book famine), s katero se soočajo ljudje z okvarami vida in motnjami branja po vsem svetu, pravijo na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS). Predsednik Tomaž Wraber pa poudarja da ima to zadovoljstvo tudi grenak priokus, saj na spisku držav, ki so marakeško pogodbo ratificirale, ni Slovenije in ostalih članic EU, ki sicer zelo rade poudarjajo spoštovanje človekovih pravic in enakih možnosti.
Pri nas v zvoku ali brajici le slaba dva odstotka knjižnih del
Slepi in slabovidni so do zdaj imeli na voljo le malo knjižnih del v njim dostopnih oblikah, zaradi neustrezne zakonodaje. Po ocenah so v dostopne oblike na svetovni ravni do zdaj pretvorili zgolj od enega do sedem odstotkov knjižnih del, ki so izdana v črnem tisku. V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki je edina tovrstna knjižnica v Sloveniji, pa je ZDSSS v skladu s sredstvi zagotovila pretvorbo slabih dveh odstotkov knjižnih del v zvok in brajico na leto; v to knjižnico pa prihaja tudi čedalje več dislektikov.
Izjeme za slepe in slabovidne v avtorski zakonodaji
Marakeška pogodba države, ki jo ratificirajo, zavezuje, da ustrezno spremenijo avtorsko zakonodajo in vanjo vključijo izjeme za slepe in slabovidne. To pa pomeni, da njim in organizacijam, ki zastopajo njihove interese, zakonodaja omogoči izdelavo knjižnih del v oblikah, ki so dostopne slepim in slabovidnim, ne da bi bilo za to potrebno pridobiti dovoljenje nosilca avtorskih pravic za posamezno delo, to je založnika ali avtorja.
Dela bodo lahko pošiljali samo pooblaščeni
Olajšan bo tudi uvoz in izvoz knjig in drugih del v njim dostopnih oblikah, ki so avtorsko zaščitena, brez predhodnega in zamudnega urejanja dovoljenj pri nosilcu avtorskih pravic. To pa pomeni, da se bodo organizacije slepih in slabovidnih iz različnih držav lahko izognile podvajanju naporov za pretvorbo del; tisti, ki imajo večji fond knjižnih del v dostopnih formatih pa bodo lahko svojo zbirko delili s slepimi in slabovidnimi iz držav, ki imajo za pretvorbo na voljo manj sredstev. Pri tem pa je pomembno, da so za pošiljanje del pristojni samo pooblaščeni, to so organizacije, ki zastopajo slepe in slabovidne.
