Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Slogan »I feel Slovenia« naj prvi posvoji predsednik

Pogovor s strokovnjakom za marketing dr. Andrejem Pompetom: Slogan je dober, začnimo ga uporabljati.
14. 6. 2016 | 19:04
Blagovna znamka začne živeti, ko spregovori, poudarja marketinški strokovnjak dr. Andrej Pompe, predavatelj na več visokih šolah in partner v agenciji Formitas. Popolnoma enako kot dva sogovornika, ki se srečata in začneta izmenjevati sporočila.

Znamka torej spregovori tako kot, to ste pred časom dejali, ljubljanski župan, ki vztrajno ponavlja, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu?

Takšne stavke se da z lahkoto posvojiti. Zato, ker je Ljubljana res vse boljša. Enako velja tudi za »I feel Slovenia«. A problem te znamke je, da je ne uporabljamo.

V preteklosti smo kakšno že kolektivno osvojili. Zakaj je tokrat ne?

Tisti, ki bi jo morali kot protagonisti uporabljati, tega očitno ne razumejo najbolje. Brand prepogosto jemljejo kot nekaj, o čemer že vse vedo, ko pa ga je treba spraviti v življenje, pa vsi pokleknejo. Prvi korak bi morali narediti tisti, ki v Sloveniji premikajo gore. Tisti, ki jim Slovenci verjamemo. Ob pravih priložnostih bi morali subtilno uporabiti »I feel Slovenia«. Sploh, ko bi iz naše majhne državice stopili na svetovni zemljevid. Hudo mi je, ker tega dobrega identifikacijskega sredstva ne znamo uporabiti tako, kot je treba. To je emocionalen slogan in prav emocije premikajo »velike stvari«. Ne premika jih racionalnost. Znamka namreč sčasoma zleze v podzavest in deluje od tam - človek ne razmišlja več, ampak mu je že vse jasno.

V turizmu pravzaprav že dobro deluje. Tisti, ki pridejo k nam, Slovenijo dejansko čutijo, kot poudarja slogan. Dojemajo jo kot zeleno, kar nam znamka tudi sporoča. Kako torej prodreti na druga področja? Konkretno.

Začeti ni morali predsednika države in vlade, ministri, gospodarski »veljaki«. To se lahko zgodi hitro. Na nekaterih gospodarskih forumih znamko že uporabljajo. Tudi v športu se že premika. V času košarkarske evforije smo uporabljali »I feel basketball«. A le na ravni navijačev. Športni funkcionarji so imeli pred leti s tem še težave, predvsem pa občutek, da je treba vsakič oblikovati nekaj novega. S tem seveda ni nič narobe, a rdeča nit v športu vendarle manjka. Sploh, ker so šport, tako kot turizem, same emocije. In v takem stanju ljudje »kupijo« vse, kar hočeš. Pa s tem sploh ne mislim, da je treba ljudem »I feel Slovenia« zares prodajati, treba jih je pripraviti do tega, da ga vzljubijo. In to res ni težko.

Kaj pa druga, reciva jim kompleksnejša področja? Znanost, medicina, izobraževanje?

Tukaj bi morda kdo pomislil, kaj imajo ta zahtevna področja skupnega z ljubeznijo. Nič. Imajo pa opravka s Slovenijo. In izjemnimi posamezniki, ki delajo presežke. Tudi to je izjemna priložnost za promocijo.

Si predstavljate? »Thank you. Good bye. I Feel Slovenia.«

 

Znamka je torej točno to, kar ji vdihnemo, ji damo. Je vsebina. S tem nimamo težav, razlogov za ponos imamo več kot dovolj. Koliko pa nas pri tem ovira vse drugo, reciva temu forma?

Ko je pred desetletjem nastala znamka I Feel Slovenia so jo spremljale ugotovitve, da država pravzaprav sploh nima nekega emocionalnega identifikatorja. Državni simboli, po katerih mora biti država prepoznavna, so hladni. Tisti, ki so jih snovali, to lahko mirne vesti rečem, o tem niso imeli pojma. Žal so popolnoma spregledali komunikacijsko plat simbolov. In od tod tudi vse zamenjave s Slovaško, tudi Rusijo, pa za to ni prav nobene potrebe, saj smo res unikaten narod. Če samo pogledamo našo zgodovino ... Hudi smo! In če pogledamo, kako uspeva posameznikom ... Hudi smo! Škoda, da temu že pred 25 leti nismo dali identitete. Je pa prav zaradi tega nastala I Feel Slovenia. Jaz to znamko tako čutim. S seboj ne nosi ničesar slabega. Je zelene barve, tak kot je Slovenija zelena zaradi čudovitih gozdov, neokrnjene narave, tega torej, česar večina držav na svetu nima več. Kontradikcija, zakaj zelene nimamo tudi v zastavi, je kar huda. Še vedno ne razumem, zakaj si določene strukture na upajo narediti tega koraka. Če si star 25 let, kot je naša država, lahko narediš, kar hočeš, če si 500 pa ne. Jasno je torej, zakaj imamo dve ravni državnega komuniciranja. Potrebovali smo emocije! I Feel Slovenia tudi dobro nadomešča Made in Slovenia v najširšem mogočem pomenu. Povsod jo lahko uporabimo, seveda v pravem kontekstu. V smislu tega stavka, ki je postal znamka, lahko občutimo kar hočemo. Znanost, šport, adrenalin ... V naslovu nekega dogodka je tako lahko »I Feel Science«, v tako imenovanem podpisu tega dogodka pa I Feel Slovenia. Povezava je povsem jasna.

Kako jasno bi šele bilo, če bi imeli srečo tudi z uradnimi simboli. Rdečo piko na beli podlagi ali belim križem na rdeči, dvema najbolj prepoznavnima državnima simboloma, znamkama.

V trenutku, ko je zastava takšna, da bi jo ljudje tudi nosili, je to fantastična identifikacija. To je največ, kar lahko dosežeš. Zato so »trdi« simboli problematični. In zato je I Feel Slovenia dobra znamka, ker nas odpira.

Kdo naj torej odpre novo poglavje v življenju znamke?

Drznil si bom pozvati predsednika države, naj ta stavek uporabi kamorkoli gre. Kadarkoli gre. S komerkoli že je. Pa naj bo to odprtje nove bolnišnice, tek na 20 kilometrov, gostovanje v gasilskem društvu pa tudi v OZN, sprejem pri papežu ... Angleški različici, ki jo moramo osvojiti vsi, lahko vedno doda tudi slovensko. To mora biti pika na i. Šele z dobrim zgledom bodo sledili tudi drugi. Denimo tisti, ki jim bodo naši gostje plačali predornino na Karavankah. Si predstavljate? »Thank you. Good bye. I Feel Slovenia.«

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine