Slovencev ne bo več v italijanskem parlamentu
Ustavna ureditev Italije ne predvideva zajamčenih mest za predstavnike narodnih skupnosti.
Odpri galerijo
Vlak za spremembo italijanske ustave, ki ne predvideva zajamčenega mesta za Slovence v parlamentu, bo kmalu odpeljal. FOTO: Roman Šipić/Delo
Italija slabo leto dni pripravlja spremembe ustavnega zakona z občutnim zmanjšanjem števila poslancev in senatorjev, a ne predvideva zajamčenega mesta za predstavnika slovenske narodne skupnosti. Skozi proceduralno sito bo zakon padel predvidoma jeseni, predstavniki manjšine pa so prepričani, da slovenskega predstavnika v obeh domovih parlamenta ne bo več.
Ustavna sprememba predvideva zmanjšanje števila poslancev z zdajšnjih 630 na 400 v zbornici, senatorjev pa bo predvidoma 200 namesto 315. Nazadnje je v senatu spremembe predvidljivo potrdila vladna večina, presenetljivo in nesolidarno pa so zakon podprli tudi predstavniki jezikovnih manjšin in avtonomij.
»Ustavna reforma, ki predvideva zmanjšanje števila parlamentarcev, bo dejansko onemogočila izvolitev predstavnika slovenske manjšine v parlament,« je prepričana slovenska senatorka Tatjana Rojc.
Zaščitni zakon za slovensko manjšino sicer določa, da »volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini.« Italijanski volilni zakon iz leta 2017 vključuje določbe zaščitnega zakona, tako da je v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK) eno od enomandatnih volilnih okrožij za poslansko zbornico in za senat zasnovano na način, da olajša izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti.
Na prvi pogled torej slovenska manjšina ne bi smela imeti razlogov za zaskrbljenost, a je v praksi vendarle drugače. Doslej izvoljeni slovenski poslanci ali senatorji so dobili mandat zgolj po zaslugi strank, ki so slovenskega kandidata postavile na dovolj visoko mesto na listi ali v zanesljivo okrožje. Zdaj pa bodo stranke v FJK lahko računale na manj mandatov (osem namesto 13 poslancev in štirje senatorji namesto sedmih), kar naj bi onemogočilo preboj predstavnika Slovencev na višja mesta na listah.
»Odprta vprašanja glede uresničevanja pravic narodne skupnosti so del rednega dialoga slovenskih političnih predstavnikov s predstavniki sosednje Italije in dežele FJK. Pri tem je dosledno izpostavljen pomen ohranitve zastopstva slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu,« poudarja slovensko zunanje ministrstvo.
Ustavna ureditev Italije sicer ne predvideva zajamčenih mest za predstavnike narodnih skupnosti v italijanskem parlamentu, kar je bil sicer prvoten predlog slovenske manjšine. »Znotraj slovenske narodne skupnosti obstajajo različna razmišljanja o načinu ureditve parlamentarnega zastopstva. Slovenija spodbuja konstruktivno razpravo o tem vprašanju in bo v sodelovanju z narodno skupnostjo še naprej podpirala njene predstavnike pri njihovih upravičenih prizadevanjih za sistemsko ureditev zastopstva manjšine v italijanskem parlamentu,« dodajajo na ministrstvu.
Zamisel o zajamčenem sedežu po slovenskem vzoru za narodni skupnosti Italijanov in Madžarov je generalni konzul v Trstu Vojko Volk v začetku leta predlagal vodstvu FJK, a se kljub načelni podpori predsednika deželne vlade Massimiliana Fedrige, ki pa se ni oglasil, ko je poslanska zbornica sprejemala dopolnila k volilnemu zakonu, ni nič spremenilo. Fedriga sicer opozarja, da se lahko manjšini zagotovi predstavništvo z novim volilnim zakonom.
»Saj vemo, kako je z zakoni. Z lahkoto se jih spreminja in ukinja,« je namignil predsednik krovne organizacije Slovencev v Italiji Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in nadaljeval: »Ustava je povsem drug dokument. Vanjo bi preprosto lahko zapisali, da mora biti eden izmed poslancev predstavnik slovenske skupnosti.«
Kot priporočilo vladi Marjana Šarca, naj se zavzame za ureditev vprašanja zastopanosti slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, so slovenski poslanci spomladi spisali poziv v obliki štirih sklepov, ki so jih odobrili na skupni seji odbora za zunanjo politiko (OZP) in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (KOSZS). Poslanci med drugim priporočajo vzpostavitev posebnega volilnega okrožja za avtohtono slovensko narodno skupnost, čeprav manjšina takšnega predloga ne podpira enotno.
Ustavna sprememba predvideva zmanjšanje števila poslancev z zdajšnjih 630 na 400 v zbornici, senatorjev pa bo predvidoma 200 namesto 315. Nazadnje je v senatu spremembe predvidljivo potrdila vladna večina, presenetljivo in nesolidarno pa so zakon podprli tudi predstavniki jezikovnih manjšin in avtonomij.
»Ustavna reforma, ki predvideva zmanjšanje števila parlamentarcev, bo dejansko onemogočila izvolitev predstavnika slovenske manjšine v parlament,« je prepričana slovenska senatorka Tatjana Rojc.
Zaščitni zakon za slovensko manjšino sicer določa, da »volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini.« Italijanski volilni zakon iz leta 2017 vključuje določbe zaščitnega zakona, tako da je v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK) eno od enomandatnih volilnih okrožij za poslansko zbornico in za senat zasnovano na način, da olajša izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti.
Ostajamo sami
Predsednik SSO Walter Bandelj pravi, da je zmanjšanje števila poslancev hud problem slovenske narodne skupnosti: »Če se to zgodi, je velika verjetnost, da ne bomo imeli poslanca oziroma senatorja v Italiji. To bi bila katastrofa. Ne smemo pa pozabiti, da to tudi krši člen zaščitnega zakona. Slovenija zelo dobro ve, da imamo ta problem, a se žal nihče s tem ne ukvarja. Ostajamo sami, namesto da bi nam matična država pomagala. Slovenski model izvolitev poslanca italijanske in madžarske skupnosti je odličen, dovolj bi ga bilo povzeti. Ostaja še volilni zakon, ki pa je odvisen od političnih akterjev in tudi slovenske senatorke Tatjane Rojc. Večkrat je izjavlja, da ima pripravljeno ekspertizo, a nanjo čakamo vsaj eno leto.«
Predsednik SSO Walter Bandelj pravi, da je zmanjšanje števila poslancev hud problem slovenske narodne skupnosti: »Če se to zgodi, je velika verjetnost, da ne bomo imeli poslanca oziroma senatorja v Italiji. To bi bila katastrofa. Ne smemo pa pozabiti, da to tudi krši člen zaščitnega zakona. Slovenija zelo dobro ve, da imamo ta problem, a se žal nihče s tem ne ukvarja. Ostajamo sami, namesto da bi nam matična država pomagala. Slovenski model izvolitev poslanca italijanske in madžarske skupnosti je odličen, dovolj bi ga bilo povzeti. Ostaja še volilni zakon, ki pa je odvisen od političnih akterjev in tudi slovenske senatorke Tatjane Rojc. Večkrat je izjavlja, da ima pripravljeno ekspertizo, a nanjo čakamo vsaj eno leto.«
Na prvi pogled torej slovenska manjšina ne bi smela imeti razlogov za zaskrbljenost, a je v praksi vendarle drugače. Doslej izvoljeni slovenski poslanci ali senatorji so dobili mandat zgolj po zaslugi strank, ki so slovenskega kandidata postavile na dovolj visoko mesto na listi ali v zanesljivo okrožje. Zdaj pa bodo stranke v FJK lahko računale na manj mandatov (osem namesto 13 poslancev in štirje senatorji namesto sedmih), kar naj bi onemogočilo preboj predstavnika Slovencev na višja mesta na listah.
Ustava je le ustava
»Odprta vprašanja glede uresničevanja pravic narodne skupnosti so del rednega dialoga slovenskih političnih predstavnikov s predstavniki sosednje Italije in dežele FJK. Pri tem je dosledno izpostavljen pomen ohranitve zastopstva slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu,« poudarja slovensko zunanje ministrstvo.
Ustavna ureditev Italije sicer ne predvideva zajamčenih mest za predstavnike narodnih skupnosti v italijanskem parlamentu, kar je bil sicer prvoten predlog slovenske manjšine. »Znotraj slovenske narodne skupnosti obstajajo različna razmišljanja o načinu ureditve parlamentarnega zastopstva. Slovenija spodbuja konstruktivno razpravo o tem vprašanju in bo v sodelovanju z narodno skupnostjo še naprej podpirala njene predstavnike pri njihovih upravičenih prizadevanjih za sistemsko ureditev zastopstva manjšine v italijanskem parlamentu,« dodajajo na ministrstvu.
Zamisel o zajamčenem sedežu po slovenskem vzoru za narodni skupnosti Italijanov in Madžarov je generalni konzul v Trstu Vojko Volk v začetku leta predlagal vodstvu FJK, a se kljub načelni podpori predsednika deželne vlade Massimiliana Fedrige, ki pa se ni oglasil, ko je poslanska zbornica sprejemala dopolnila k volilnemu zakonu, ni nič spremenilo. Fedriga sicer opozarja, da se lahko manjšini zagotovi predstavništvo z novim volilnim zakonom.
»Saj vemo, kako je z zakoni. Z lahkoto se jih spreminja in ukinja,« je namignil predsednik krovne organizacije Slovencev v Italiji Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in nadaljeval: »Ustava je povsem drug dokument. Vanjo bi preprosto lahko zapisali, da mora biti eden izmed poslancev predstavnik slovenske skupnosti.«
Kot priporočilo vladi Marjana Šarca, naj se zavzame za ureditev vprašanja zastopanosti slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, so slovenski poslanci spomladi spisali poziv v obliki štirih sklepov, ki so jih odobrili na skupni seji odbora za zunanjo politiko (OZP) in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (KOSZS). Poslanci med drugim priporočajo vzpostavitev posebnega volilnega okrožja za avtohtono slovensko narodno skupnost, čeprav manjšina takšnega predloga ne podpira enotno.
