Slovenskih 700 milijonov evrov poroštev za novo posojilo Ukrajini

Slovenija bo morala po trenutnih izračunih za novo posojilo EU Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, zagotoviti za okoli 700 milijonov evrov poroštev, je danes ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov Unije povedal minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da bi se to poroštvo uporabilo samo v skrajnem primeru.

Zakaj si je Zelenski premislil glede volitev?

Kot je povedal Boštjančič, v EU še poteka razprava o tem, za koliko od 210 milijard evrov, kolikor je vse skupaj na voljo za financiranje posojila Ukrajini, bodo članice EU zagotovile za poroštva. Omenja se 50 oziroma 75 odstotkov, kar zagovarja Nemčija, je dejal.

»Za Slovenijo za zdaj kaže, da bi poroštvo znašalo okoli 700 milijonov evrov,« je pojasnil. Pri tem je poudaril, da gre za garancijo, ki bi prišla v poštev samo v »določenih precej ekstremnih primerih«. Kakšen bo prispevek Slovenije, če pri poroštvih ne bodo sodelovale vse članice EU, medtem ni želel napovedovati.

»Kar se nas tiče, zagovarjamo enotno evropsko rešitev,« je glede financiranja nadaljnje podpore Ukrajini, o kateri so ministri razpravljali na četrtkovi neformalni večerji, še povedal Boštjančič. Glede na razpravo sicer ni povsem prepričan, da bo dogovor dosežen prihodnji teden, ko se bodo v četrtek sestali voditelji držav članic Unije.

Ob tem je posvaril pred nadaljnjim odlašanjem z iskanjem rešitev za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini, saj bodo pozneje unijo tovrstne rešitve stale še več, kot bi jo danes.

Dodal je, da je Evropa tista, ki ima največji interes, da se vojna v Ukrajini čim prej konča, in sicer ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zaradi drugih, predvsem gospodarskih vprašanj. »Če kje, je Evropa od Rusije močnejša ravno v finančnem smislu. O tem ni popolnoma nobenega dvoma,« je poudaril minister.

Finančni minister Klemen Boštjančič. FOTO: Leon Vidic

Finančni ministri so v četrtek razpravljali o predlogu novega 90 milijard evrov vrednega posojila Evropske unije Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.

Glede na prejšnji teden predstavljeni predlog evropske komisije bi poroštva za posojilo zagotovile članice, ki bi jih po zagotovilih Bruslja uporabili le, če bi morale finančne institucije v EU, ki hranijo rusko premoženje, tega vrniti Rusiji. Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno, trdijo na komisiji.

Članice naj bi sicer še danes potrdile pravno podlago, ki bi omogočila, da bi rusko premoženje na ozemlju EU ostalo zamrznjeno, dokler Moskva ne bo poplačala vojne škode Ukrajini. Po trenutno veljavni zakonodaji morajo namreč zamrznitev podaljševati vsakih šest mesecev v okviru sankcij, za kar je potrebno soglasje. Podaljševanje pa vedno znova blokira Madžarska.