Slovenija in Hrvaška bi lahko skupaj igrali pomembnejšo vlogo v Evropski skupnosti

Nekdanja predsednika na Škrabčevi domačiji

Objavljeno
23. maj 2019 09.00
Posodobljeno
23. maj 2019 09.00
Foto Voranc Vogel
Hrovača – Po 19 letih sta se v javnosti, na pogovornem večeru pod naslovom Spomini na demokratične spremembe: 30 let pozneje, spet srečala Milan Kučan, prvi predsednik samostojne republike Slovenije in Stjepan Mesić, nekdanji predsednik republike Hrvaške.

»Druživa se še iz časov Jugoslavije,« je na začetku pogovora v Skednju Škrabčeve domačije povedal Stjepan Mesić, ki je potem s sogovornikom obujal spomine na čas, ko sta Slovenija in Hrvaška tesno sodelovali. »Sodelovanje je bilo sijajno,« je potrdil  Mesić, saj so se politiki dogovarjali praktično o vsem, tudi o terminih referendumov, razglasitve osamosvojitve: »Kučan je takrat govoril, da sedaj, ko se odlično razumemo, uredimo nujna vprašanja, ki jih sicer v dvajsetih letih ne bomo, na primer o meji.«

image
Foto Voranc Vogel

 

Ideja o konfederaciji


Takrat je bilo jasno, da Jugoslavija razpada, saj je bila po Titovi smrti več kot očitna politična, moralna in gospodarska kriza, ki se je samo še poglabljala. Prizadevanja politikov iz Slovenije in Hrvaške, da ob vedno večjih razhajanjih ne bi prišlo do prelivanja krvi, so bila v smeri, da bi Jugoslavijo spremenili v asimetrično federacijo ali v konfederacijo. Konfederacija, za katero se je zavzemal Kučan, bi bila samo prehodna oblika oziroma način, da bi se države mirno razšle. Tega niso razumeli v tujini, je dejal Milan Kučan: »Svet se je zavedal, da je Jugoslavija pokrov, ki pokriva Balkan. Zato so ta konflikt želeli ohraniti kot lokalni in ne mednarodni problem. Svet se še danes tako obnaša.«

Takrat, od leta 1989 pa do 1990, je bilo obdobje tesnega sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško. Potem pa so šle stvari narazen, je povedal Kučan, ki je poleg skrivnih dogovarjanj takratnih predsednikov Hrvaške in Srbije, Franje Tuđmana in Slobodana Miloševića. Med vzroke za vedno večje razhajanje Slovenije in Hrvaške je naštel prodajo orožja, nerazumevanje, da se bo vojna iz Slovenije preselila na Hrvaško in vojna proti Bosni in Hercegovini, ki je bila vodena iz Beograda in Zagreba. »Namerno pravim vojna proti Bosni in Hercegovini,« je razložil Milan Kučan, ki bi – če bi še enkrat bil v takratnih časih -, ravnal podobno, »a bi manj zaupal«.
 

Pogled naprej


Prijateljski odnosi so minili, zaupanje pa je težko povrniti, je dejal nekdanji slovenski predsednik, ki se je bolj kot v preteklost ukvarjal s sedanjostjo: »Slovenija in Hrvaška nimata na ravni Evropske skupnosti nobene skupne iniciative. Pa bi lahko sodelovali s pobudami, ki niso povezane le z Balkanom, ampak tudi z drugimi temami, kot je varovanje Jadrana, energijska politika in drugo.« Evropa je v krizi, tudi zato, ker se nihče več ne vpraša, kaj je naš temeljni interes: »Tudi Jugoslavija je bila večnacionalna država in iz tega primera bi se morali učiti.«

image
Foto Voranc Vogel


Če bi Slovenija in Hrvaška danes imeli zrele politike, bi se srečali brez medijev in pompa in se začeli pogovarjati. »Če je arbitraža prevroča tema, bi lahko iskali rešitve o vprašanjih ribičev v Piranskem zalivu, izhodu na morje, repetiroju na Sveti Geri,« je razložil Stjepan Mesić. To je pomembno zato, ker odnosi v regiji niso dobri, nekdanja predsednika pa sta še posebej izpostavila Bosno in Hercegovino ter Kosovo.
 

Pomen sodelovanja


Problem Evrope je tudi v tem, da ne oblikuje jasnih stališč, je dejal  Milan Kučan, ki je izpostavil primer glasovanja o Orbanu. Razmere v Bosni in Hercegovini pa bi Evropa rešila tako, da se Zagreb in Beograd ne bi več vmešavala, prebivalcem – Srbom in Hrvatom - pa bi dali jasno vedeti, da so državljani Bosne in Hercegovine in da je njihovo glavno mesto Sarajevo. »Evropska unija mora Bosno in Hercegovino usposobiti, da bo iz nefunkcionalne države začela delovati kot država, drugi pogoj pa je, da bo začela izpolnjevati pogoje za sprejem v Evropsko unijo.« V preteklosti je mednarodna skupnost naredila napako, je opozoril Kučan, da ni spoštovala načela, da se spremembe ozemelj, ki so bila posledica vojnih dejanj, ne bodo upoštevala in da je Bosna in Hercegovina država treh narodov. »Kdo ima za vse to pogum? Vojna je tam latentno stanje,« je dejal Kučan.

image
Foto Voranc Vogel


Vprašanje je, ali gre Evropa v smer reševanja problemov, se je strinjal Stjepan Mesić: »Evropa danes dovoli populizem, nacionalizem, bujenje fašizma.« Evropa tudi ni igralec na svetovni ravni, sta opozorila nekdanja predsednika, ki sta izpostavila, da posamezne države, tudi Nemčija ali Francija, nimajo te vloge. »Evropa, ki je kot celotna največje gospodarstvo na svetu, je lahko kot celota tudi pomembna na svetovnem političnem parketu, kot združena Evropa. Toda brez evropskih držav, ki sedaj niso v Evropski uniji, ne bo močna. Zato bi Slovenija in Hrvaška morali pomagati državam, da sprejmejo pogoje in standarde za vstop v Evropsko unijo,« je bil jasen Milan Kučan.