Slovenija je izjemno skladno nerazvita

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je ob koncu izdelave strategije regionalnega razvoja Slovenije pripravilo dogodek Močne regije, močna Slovenija.

Slovenija ni zgolj Ljubljana

Strategija regionalnega razvoja je strateški dokument, ki bo sistemsko in celovito urejal skladen regionalni razvoj, opredelil cilje in usmeritve, oblikoval usklajene ukrepe regionalne politike ter dal regionalnemu razvoju potrebno težo in podlago za učinkovitejše spremljanje in vrednotenje, je bilo mogoče razumeti na srečanju v Mariboru.

V Sloveniji imamo dvanajst razvojnih regij, razen osrednjeslovenske pa nobena ne dosega povprečne razvitosti Slovenije. Analize kažejo, da so se regionalne razlike v zadnjih desetletjih povečale, zlasti zaradi koncentracije delovnih mest in razvojnih priložnosti v osrednjeslovenski regiji. Leta 2023 je ta dosegla kar 148 odstotkov povprečne razvitosti Slovenije, medtem ko je najmanj razvita, zasavska regija dosegla le 55 odstotkov. Regije so neenakomerno prispevale svoje deleže tudi k skupni bruto dodatni vrednosti. Osrednjeslovenska je ustvarila dobrih 39 odstotkov, podravska slabih 13, savinjska dobrih deset, preostale od 1,5 do 8,6 odstotka.

FOTO: Jože Suhadolnik

Krepiti konkurenčnost regij

»Imamo osrednjeslovensko regijo, kjer se je BDP na prebivalca izredno povišal, in regije, kjer je nižji. Namen strategije ni zavirati osrednjeslovensko regijo, ampak spodbuditi preostale, da bodo dosegle povprečje ali še kaj več,« je razpravljal Aleksander Jevšek, kohezijski minister. Ključni izziv pri povečevanju regionalnih razlik je krepitev privlačnosti osrednjeslovenske regije kot zaposlovalnega središča, kar je vodilo k centralizaciji Slovenije. »Strategija je zato jasno izbrala drug razvojni scenarij, to je policentričen in uravnotežen razvoj vseh regij. Zasledovali bomo regionalno politiko, s katero želimo zmanjšati regionalne razlike s krepitvijo konkurenčnosti regij,« je napovedal Jevšek.

Razpravljal je tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Bil je povsem jasen: »Žal zgodbo o regionalnem razvoju pogosto razumemo in dojemamo le skozi oči občin. Nikakor ne sme vsaka občina delati po svoje. Delovati moramo skupaj in usklajeno na vseh ravneh, skupno v lokalnih skupnostih, na ministrstvih in kot država sama. To je nujno zato, ker je Slovenija izjemno skladno nerazvita.« Vseh dvanajst regij je po razpravljavčevih besedah ena ekipa, ki ji bo trda predla, če ne bo komplementarna in ne bo skupaj investirala v prave stvari. »Ključni izziv za skladni regionalni razvoj je, ali bomo kot država uspešno prišli v inovacijsko podprto rast,« je poudaril Wostner.

Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR in predsednica Razvojnega sveta Kohezijske regije zahodna Slovenija, je poudarila, da v ospredje postavljajo tiste razvojne projekte, ki omogočajo pospeševanje celovitega razvoja regije. »Naša naloga je ustvarjati inovacijsko klimo, ki spodbuja inovativnost posameznikov, podjetij, javnega sektorja in civilne družbe.« Ljubljanska urbana regija (LUR) obsega 25 občin in je z več kot 530 tisoč prebivalci najpogosteje poseljena slovenska regija.

»Zaradi razvitosti na eni strani in heterogenosti na drugi imamo tudi določene slabosti. Ena je zagotovo obremenjenost s prometom. Med slovenskimi regijami imamo namreč največji delež dnevnih migracij,« je dejala Madjarjeva. Še številke: na območje LUR se vsak dan odpravi na delo okoli 115 tisoč ljudi, za primerjavo, mesto Maribor, ki je gostilo včerajšnji dogodek, ima približno 98 tisoč stalnih prebivalcev.

Odločitev, ki presega mandate

Po Wostnerjevih besedah so razlike med regijami prav tako posledica števila tujih naložb v posamezno regijo, vlaganja v razvoj in inovacije ter produktivnosti sleherne regije. »To smo torej ugotovili. Če želimo narediti preskok, moramo izbrati nacionalne prioritete in jih uresničiti po vertikali navzdol,« je še menil Wostner in to ponazoril s primerom Lekovih naložb v Sloveniji v luči povezovanja te gospodarske družbe tudi z znanstveno sfero.

Predsednik vlade Robert Golob in mariborski župan Saša Arsenovič sta, denimo, med novembrskim obiskom ministrske ekipe položila temeljni kamen za prenovo objekta Centra odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije Univerze v Mariboru. Univerza bo z naložbo okrepila zmogljivosti za raziskave in razvoj na več področjih, izboljšana raziskovalna infrastruktura bo po pričakovanjih Jevškovega ministrstva omogočila prenos znanja v gospodarstvo.

»Za skladen regionalni razvoj so potrebna delovna mesta z višjo in visoko dodano vrednostjo nedaleč od domačega okolja,« pa je bil v razpravi prepričan državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Slovenija je od leta 2005 do 2024 v produktivnosti na zaposlenega napredovala za dve odstotni točki, na 85 odstotnih točk. Prehitela nas je Češka, ki je bila pred 20 leti za nami, Romunija, ki je bila takrat na 40 odstotnih točkah, pa nas je skoraj dohitela.

»Pri strategiji regionalnega razvoja gre za razvojno odločitev, ki presega mandate,« je še večkrat ponovil Đurov, Jevškova desna roka, in optimistično sklenil svoj nastop z napovedjo, da bodo strategijo v državnem zboru in vladi sprejeli v tem mandatu.