"Slovenija je obsojena na prijateljstvo s Hrvaško"

Ljubljana – Slovenija je pripravljena na zelo konstruktiven pogovor s Hrvaško, vendar pa ne bo več popuščala, ponujala koncesij ali kaj takega, je na novinarski konferenci izjavil zunanji minister Dimitrij Rupel . "Slovenija je bila v preteklosti precej oškodovana zaradi te svoje konstruktivne politike in zdaj se ta čas izteka. Zdaj si bo treba pogledati v oči, pogledati dokumente in iti naprej," je menil Rupel v odzivu na srečanje predsednikov Slovenije in Hrvaške konec tedna na Brionih.

Kot je dejal Rupel v odgovoru na novinarsko vprašanje, poročila o tem neformalnem srečanju predsednikov obeh držav, Janeza Drnovška in Stipeta Mesića nima, niti ga ne pričakuje, kljub temu pa je ocenil, da so bile njune izjave vzpodbudne. Kot je poudaril, se za čimprejšnjo rešitev odprtih vprašanj zavzema tudi slovenska vlada.

“Obsojeni na prijateljstvo s Hrvaško”

Minister je tudi priznal, da odnosi med državama niso vedno najboljši, "ampak navsezadnje smo na nek način obsojeni na prijateljstvo". "Državljani imajo posebej v teh časih, ko potujejo na počitnice na Hrvaško, dosti bolj realen pogled na situacijo kot pa nekateri politiki, ki mislijo, da bodo v času pred lokalnimi volitvami dobili kakšne politične točke," je dejal in izrazil pripravljenost na pogovore z Zagrebom. "Jaz sam sem pripravljen na pogovor kadarkoli, Slovenija je vedno pripravljena," je dejal, a v isti sapi tudi opozoril, da Slovenija zdaj "ne bo več popuščala".

Rupel izzval ogorčenje v Beogradu

Minister Rupel je na novinarski konferenci spregovoril tudi o reševanju vprašanja prihodnjega statusa Kosova. Glede slednjega je ocenil, da je stališče srbskega premiera Vojislava Koštunice, da se Srbija Kosovu zaradi članstva v Evropski uniji ne bo odpovedala, problematično z vidika EU, s tem pa je sprožil val ogorčenja v Beogradu.

Potem ko je Koštunica v pogovoru za ponedeljkovo izdajo beograjskega časnika Danas dejal, da se Srbija nikoli ne bo odrekla Kosovu, da bi si zagotovila hitrejši vstop v EU, je Rupel na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani izjavil, da je to stališče srbskega premiera "z vidika EU in zahodnega sveta problematično". S tem je izzval oster protest Beograda.

Svetovalec srbskega premiera Aleksander Simić je menil, da položaj Slovenije v EU ni dovolj pomemben, da bi mislili, da gre pri Ruplovih besedah za vrsto pritiska Unije na Srbijo. Izjava ministra je bila po njegovih besedah v skladu s prejšnjimi pozicijami Slovenije "v razbijanju SFRJ, kot zagovornice odcepitve in izzivalke kasnejših tragičnih dogodkov".

Izjave slovenskega ministra so razjezile tudi Demokratsko stranko Srbije. "Če slovenska politika ne razvija dobrih in prijateljskih odnosov s Srbijo, ampak se želi ukvarjati z odcepitvijo 15 odstotkov njenega ozemlja, bo srbska vlada to vzela na znanje in sprejela ustrezne poteze," je povedal tiskovni predstavnik stranke Andreja Mladenović.

Predsednica srbskega koordinacijskega centra za Kosovo Sanda Rašković-Ivić pa je ocenila, da se šef slovenske diplomacije očitno "že nekaj časa ukvarja z nepooblaščeno trgovino s srbskim ozemljem in oblikovanjem neodvisne države Kosovo na ozemlju Srbije". Obenem je izrazila začudenje, da nek zunanji minister ne ve, da se z vprašanjem Kosova ukvarjata kontaktna skupina in Varnostni svet ZN, ne pa Slovenija, ki ni članica nobene od teh mednarodnih institucij.

Kaj so si v resnici dopisovali?

Rupel je povedal še, da so na ministrstvu uvedli preiskavo, kako je podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karl Smolle prišel do diplomatskih depeš veleposlaništva na Dunaju. Kot je dejal minister, so najprej uvedli interno preiskavo, nato pa bodo vključili "vse institucije, da pridemo tej zadevi do dna".

Minister Rupel je poudaril, da Slovenija podpira slovensko skupnost v Avstriji ne glede na različne strankarske povezave ali ideologije. Ob tem je ocenil, da je šla zadeva glede dvojezičnih tabel, še posebej pa glede izjav Smolleja "čez vsako mero" in da bi morala slovenska skupnost v Avstriji delovati enotno. "Gre za meni nerazumljivo ravnanje nekega posameznika, ki je državljan tuje države," je še dodal zunanji minister.

Šlo naj bi za delovanje, škodljivo za slovensko manjšino

Da bodo proti Smolleju uvedli preiskavo, kako si je kot državljan Avstrije, prilastil slovensko diplomatsko korespondenco, je zunanje ministrstvo napovedalo v petek. Gre sicer za odziv na Smollejeve trditve za časnik Dnevnik, da naj bi slovenska vlada, še posebej pa slovenski veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič, aktivno sodelovala v pogovorih o ureditvi dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem, ki bi bila na škodo slovenski manjšini.

Prav tako je Smolle zatrdil, da naj bi slovenski veleposlanik avstrijskemu kanclerju Wolfgangu Schüsslu in predsedniku Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjanu Sturmu predlagal, naj se nameni več denarja iz Slovenije tistemu delu slovenske manjšine, ki bo podprl predlog avstrijske vlade za dvojezično topografijo na Koroškem. O tem naj bi imel Smolle kot dokaz tudi zapisnik pogovora med Petričem, Schüsslom in Sturmom.

Ministrstvo trditve zavrača in napoveduje preiskavo

Na MZZ so te trditve ostro zavrnili, zatem pa so prejšnjo sredo objavili tudi vsebino Petričeve depeše, v kateri naj bi predlagal omenjeno in o kateri je govoril Smolle. MZZ tudi zatrjuje, da slovenska stran v teh pogovorih ni neposredno sodelovala. Prav tako je iz omenjene depeše razvidno, da tristranskega srečanja Sturm-Schüssel-Petrič ni bilo.

Smolle pa na drugi strani trdi, da MZZ ni objavilo celotne depeše, hkrati pa je zunanje ministrstvo pozval, naj objavi še druge depeše – sam naj bi imel še štiri –, ki naj bi dokazovale njegove trditve. Na MZZ so ta poziv zavrnili in se odločili, da bodo uvedli preiskavo.