Slovenija na dve regiji

Ljubljana/Kranj/Maribor - Mojmir Mrak je zaradi nestrinjanja z vladno odločitvijo o členitvi Slovenije na dve kohezijski regiji odstopil z mesta člana ožje pogajalske skupine za prihodnjo finančno perspektivo EU za obdobje 2007-2013. Kot je povedal Mrak, se z odločitvijo vlade ne strinja, saj meni, da ta v pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo ni ugodna. "Gre za strateško napačno odločitev, zato kot strokovnjak nimam druge možnosti, kot da odstopim," je povedal.

Vlada predlaga delitev na dve regiji

Slovenija bo Evropski komisiji predlagala členitev države na dve kohezijski regiji. Predlagani sta dve regiji na ravni NUTS 2, in sicer vzhodna in zahodna Slovenija. Kot je dejal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, je v tem trenutku predlog za delitev na dve kohezijski regiji glede na stopnjo razvitosti "edini realen in verodostojen".

Slovenija bo s predlagano členitvijo nastopila v pogajanjih z Evropsko komisijo. Če bo želela Slovenija novo ureditev uveljaviti z letom 2007, bo morala pogajanja s komisijo skleniti že do konca leta. Skladno z uredbo o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko (NUTS) lahko namreč vse spremembe v klasifikaciji v veljavo stopijo šele 1. januarja drugega leta po njihovem sprejemu.

"Upamo, da bo mogoče s komisijo takšen predlog izpogajati še do konca leta, čeprav je izid pogajanj v tem trenutku težko napovedati. Si bo pa Slovenija s tem predlogom zagotovo okrepila pogajalska izhodišča," je poudaril Žagar. Dodal je, da je Ljubljana predlog za členitev države na dve kohezijski regiji Evropski komisiji posredovala v ponedeljek, a nanj zaenkrat še ni dobila nobenega odgovora. "Postopki za delitev bodo stekli takoj," je zatrdil Žagar.

V vzhodno Slovenijo naj bi se po predlogu vlade uvrstile pomurska, podravska, koroška, savinjska regija, jugovzhodna Slovenija, zasavska, spodnjeposavska in notranjsko-kraška regija. Središče regije, ki je po podatkih iz leta 2002 dosegala le 62 odstotkov povprečne razvitosti EU, naj bi bil Maribor. V zahodno Slovenijo s središčem v Ljubljani pa vlada predlaga gorenjsko, goriško, obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo. Zahodna Slovenija je v letu 2002 dosegala 89,3 odstotka povprečne razvitosti povezave. "Z ustreznimi administrativnimi strukturami bomo pripomogli k sistemski odpravi razvojnih razlik med regijami," ocenjuje Žagar.

Členitev države na kohezijske regije bo, tako Žagar, potrebna v primeru, da se pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 zavlečejo v prihodnje leto. Če se bo sprejem nove finančne perspektive zamaknil v prihodnje leto, bo podlaga za ugotavljanje povprečne evropske razvitosti obdobje 2001-2003, v katerem bo Slovenija po zdaj znanih statističnih podatkih presegla 75 odstotkov povprečja EU in tako izpadla iz kroga upravičenk do največjega kosa evropskih sredstev.

Če se bodo pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave končala še letos, pri čemer bodo kot izhodišče služili podatki o povprečni evropski razvitosti za obdobje 2000-2002, potem bo Slovenija v obdobju 2007-2013 še naprej kot ena regija upravičena do kohezijskih sredstev. Členitev na dve kohezijski regiji pa bo v tem primeru stopila v veljavo v proračunskem obdobju po letu 2013.

LDS: Izpuhtelo bo 100 milijard tolarjev

V LDS se z odločitvijo vlade o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji ne strinjajo. Predsednik LDS Jelko Kacin jo je v sporočilu za javnost označil kot "nepričakovano, presenetljivo in izrazito enostransko". Član LDS Milan M. Cvikl pa je v imenu poslanske skupine stranke danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da "imamo biciklistično vlado, ki se noče pogajati o treh regijah in je tako izpustila v zrak do 100 milijard tolarjev sredstev, ki bi jih sicer lahko pridobila od EU".

SD: Sodnik o vladni odločitvi bo čas

Po besedah predsednika SD Boruta Pahorja je vladno odločitev o delitvi na dve kohezijske regije danes nemogoče soditi. "Sodnik o tem bo čas," je ocenil. Spomnil je, da se je SD sicer zavzemala za delitev Slovenije na tri regije, ker bi to pomenilo uspešnejše črpanje evropskih sredstev, hkrati pa opozoril, da že sedaj, ko ima Slovenija možnost črpanja EU sredstev, tega ne dela uspešno. Zato je, kot je izpostavil, nujno treba nekaj spremeniti.

SD je dopuščala delitev na dve ali tri regije. "Pri slednjem sem poudarjal, da mora Slovenija računati na izredno zahtevne okoliščine tako doma kot v EU; Slovenija bi morala izvesti resnejše administrativne spremembe in pridobiti soglasje vseh 24 vlad držav EU, da bi dosegla svoj cilj," je povzel Pahor. Čeprav sem bil bolj naklonjen delitvi na tri regije, sem se vedno zavedal omejitev, je dodal.

SNS: Slovenija bi morala ostati ena regija

V SNS menijo, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi na ravni NUTS 2 ostala ena regija in ostro nasprotujejo sklepu, da je vlada z uredbo naknadno sama odločila o številu kohezijskih regij, je dejal poslanec SNS Bogdan Barovič. "Dokaz, da imamo prav, je hitrost, izredni postopek za regionalno delitev in predlog vlade za vzhodno in zahodno regijo, hkrati pa bo pripravljen en programski dokument," je poudaril.

Gorenjci neprijetno presenečeni

Na Gorenjskem so precej presenečeni sprejeli vest, da je vlada v ponedeljek sprejela predlog o členitvi države na dve kohezijski regiji. Na Regionalni razvojni agenciji BSC Kranj, ki je prevzela informativno vlogo o delovanju Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske, smo od direktorja Boga Filipiča in njegove namestnice Slavke Zupan zvedeli, da bodo najprej počakali na informacije o sprejetem sklepu. "Hitra odločitev nas je presenetila, še posebno, ker regije, ki jih bo ta odločitev prizadela, med njimi tudi Gorenjska, nismo dobile nikakršnih pisnih zagotovil o kompenzaciji izgubljenih sredstev in izgubljenih priložnosti, kakor so nam obljubljali predstavniki vlade med obiski na Gorenjskem. Čim prej bi se zato radi srečali z ministrom Žagarjem," je povedala Slavka Zupan. Na vprašanje, ali so kdaj govorili o konkretnih zneskih, ki bi jih Gorenjska kot nadomestilo dobivala iz državnega proračuna, je Slavka Zupan odgovorila, da o tem ni bilo nikoli rečenega oziroma obljubljenega nič natančnejšega. "Zagotovo pa smo pred to vladno odločitvijo pričakovali, da nas bodo o tem obvestili in pričakovali smo dialog," je razočarano povedala Slavka Zupan.

Naj spomnimo, da se je 42-članski Regionalni razvojni svet, ki ga sestavljajo predstavniki občin, gospodarstva, negospodarstva, nevladnih organizacij, sindikatov, upravljavcev zavarovanih območij narave in drugi predstavniki regijskih partnerjev, že julija odločno uprl delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji, po kateri bi bila Gorenjska uvrščena v razvitejši del. Med vladnim obiskom 12. oktobra na Gorenjskem je predsednik državnega sveta Janez Sušnik v imenu Gorenjskega gospodarskega foruma kritiziral predlog vlade o dveh kohezijskih regijah, saj bi bila po njem Gorenjska uvrščena v regijo, ki ne bi mogla črpati sredstev iz kohezijskih skladov. Premier Janez Janša je takrat Gorenjce pomiril, da mogoča delitev Slovenije v ničemer ne bo vplivala na (de)privilegiranost kateregakoli dela Slovenije. Država bo regiji, ki ne bo deležna evropskih razvojnih spodbud, izgubo poravnala z lastnimi sredstvi, regija pa bo lahko črpala denar iz razvojnih projektov. Eden pomembnejših je denimo program Phare CBS, je napovedal premier.

V Mariboru zadovoljni

V Mariboru so z odločitvijo vlade zadovoljni. Mariborski župan Boris Sovič, ki je tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije, je dejal, da je to prava odločitev ob pravem času, saj so bile zamisli o treh regijah nerealne, ker z dvema milijonoma prebivalcev matematično ni mogoče oblikovati treh regij, ki bi vsaka imela osemsto tisoč prebivalcev. Prav tako so bila po njegovem mnenju neresna razmišljanja o ustanovitvi dveh regij, v kateri bi bila v eni le Ljubljana, saj bi to pomenilo podcenjevanje Bruslja, kjer bi seveda hitro ugotovili, da takšni načrti niso sprejemljivi. Sovič je prepričan, da bomo s takšno odločitvijo na boljšem vsi, saj bo denar iz kohezijskih skladov prihajal na najbolj potrebna območja, s tem pa se bodo precej sprostila tudi domača sredstva. Če odločitve ne bi sprejeli zdaj, bi se za denar vsi skupaj obrisali pod nosom.