»Slovenija ostaja zavezana multilateralizmu in vladavini prava«

Slovenski diplomati so se zbrali na dvodnevnem rednem letnem posvetu na Brdu pri Kranju.
Fotografija: Zunanji minister in predsednik republike sta nagovorila zbrane. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Zunanji minister in predsednik republike sta nagovorila zbrane. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zunanji minister Miro Cerar je danes v uvodnem nagovoru slovenskim diplomatom, zbranim na Brdu pri Kranju, zagotovil, da Slovenija ostaja zavezana multilateralizmu in vladavini prava. Opozoril je, da je v današnjem svetu posredno ogrožen multilateralizem, s tem pa tudi varnost in mir.

»Za Slovenijo in veliko večino drugih držav ostaja ena ključnih prioritet učinkovit in na jasnih pravilih temelječ multilateralizem. Ta nam zagotavlja stabilnost, predvidljivost in urejenost odnosov,« je dejal Cerar.

Minister je ob začetku dvodnevnega posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju opozoril še na nekatere priložnosti in izzive, med drugim evropske volitve, brexit in varnost. »Zaradi ravnanja posameznih akterjev slabi po hladni vojni vzpostavljena varnostna arhitektura, ogroženi so nekateri ključni sporazumi s področja razoroževanja ter nadzora nad oboroževanjem,« je dejal. Poudaril je pomen reševanja varnostnih izzivov v sodelovanju z drugimi in v okviru mednarodnih organizacij, med temeljnimi okviri za to je zveza Nato.

Slovenija ostaja tudi odločna zagovornica spoštovanja vseh sklenjenih pogodb in sporazumov ter celovitega izvajanja sodb mednarodnih sodišč, je dodal. Kot je pojasnil, pri tem ne gre le za to, da spoštovanje načel vladavine prava v mednarodnem okolju predvsem varuje šibkejše države, med njimi Slovenijo, pred močnejšimi, gre tudi za to, da je privrženost vladavini prava civilizacijska vrednota, na kateri stoji in pade celotna mednarodna ureditev. Tudi EU bi lahko razpadla, če se ne bodo spoštovale demokratične vrednote in vladavina prava, je opozoril.

Slovenski diplomati so se zbrali na dvodnevnem rednem letnem posvetu FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Slovenski diplomati so se zbrali na dvodnevnem rednem letnem posvetu FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Tako je Cerar v kontekstu bilateralnih odnosov s sosedami ponovno poudaril, da je pogoj za celovito izboljšanje odnosov s Hrvaško implementacija arbitražne razsodbe ter da se južna soseda vzdrži povzročanja incidentov v Piranskem zalivu. Po nedavnih poskusih vplivanja na slovenske medije iz tujine in spornih izjavah nekaterih tujih politikov je zagotovil, da v Sloveniji »zavračamo poskuse poseganja v svobodo naših medijev, revizije zgodovinskih dejstev ali podžiganja nestrpnosti«.

Zavzel se je za nadaljnjo krepitev odnosov s partnerskimi državami ter spomnil na okrepitev odnosov z ZDA. Pri tem je zagotovil, da Slovenija svojih bilateralnih odnosov ne gradi po načelu ničelne vsote ter da bodo še naprej ohranjali dialog z drugimi državami, med njimi na primer z Rusijo.

Spomnil je še, da Slovenija velja za poznavalko razmer in procesov na območju Zahodnega Balkana. Po ministrovem prepričanju je treba tem državam ponuditi pozitivno, realno in na dosežkih temelječo evropsko perspektivo.

Glede gospodarske diplomacije je Cerar poudaril, da se mora Slovenija še naprej osredotočati na področja inovacij in novih tehnologij, kjer so slovenski akterji na nekaterih področjih vodilni v svetu. Kot zanimivi regiji za okrepitev gospodarskega sodelovanja je izpostavil Afriko in Latinsko Ameriko. Sicer pa minister veliko priložnosti za okrepitev gospodarstva vidi tudi v že uveljavljenih pobudah in dogodkih, med njimi sta Blejski strateški forum in pobuda Tri morja.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da mora Slovenija v prihodnje utrditi vpliv in krepiti ugled v svetu. Slovenijo je treba po njegovem prepričanju predstaviti kot varno, politično stabilno in gospodarsko napredno državo ter verodostojno partnerico.

Pahor poudarja, da dobre in prijateljske sosede niso izraz naše šibkosti, ampak moči. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pahor poudarja, da dobre in prijateljske sosede niso izraz naše šibkosti, ampak moči. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


»Krepiti je treba tisto, kar nas povezuje, tisto, kar nas deli, pa pametno in modro reševati,« je poudaril Pahor. Po njegovi oceni bo Slovenija tako v svetu pridobila čim več prijateljev oziroma tistih, ki jo bodo razumeli in morda pri tem tudi podpirali.

Princip krepitve tistega, kar povezuje, pa velja še zlasti za sosednje države, je dodal. Treba je graditi mostove prijateljstva, sožitja, zaupanja in medsebojnega odnosa, je prepričan Pahor.

Glede perečih tem je dejal, da jih je treba reševati pametno in preudarno ter jih ne postavljati v ospredje, če to ni nujno potrebno, da se razčistijo zadeve. Poudaril je, da dobre in prijateljske sosede niso izraz naše šibkosti, ampak moči. Glede Hrvaške in arbitražne razsodbe je Pahor ocenil, da okoliščine delajo za Slovenijo in da je spor v osnovi rešen, saj je meja določena in bo prej ali slej tudi označena. Svetuje pa, naj Slovenija deluje modro in potrpežljivo.



Podobno kot zunanji minister Miro Cerar tudi Pahor prepoznava, da sta se v svetu pojavila dvom v multilateralizem in vračanje k tradicionalni geopolitiki. Čeprav so razmere nepredvidljive in se bo verjetno v prihodnje pojavilo še več problemov, pa je izrazil prepričanje, da bo v mednarodni skupnosti nastopilo obdobje, ko se bodo ti problemi rešili, Slovenija pa naj bo skupaj s tistimi, ki se bodo zavzemali za mirno rešitev.

Predsednik republike je dodal, da si mora Slovenija tudi ne glede na rezultat evropskih volitev še naprej prizadevati za okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU. »Mislim, da ostaja povsem legitimno naše prizadevanje, da smo v krogu najbolj povezanih držav,« je povedal.

Slovenski diplomati so se zbrali na dvodnevnem rednem letnem posvetu FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Slovenski diplomati so se zbrali na dvodnevnem rednem letnem posvetu FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Kot pomembno nalogo zunanje politike Slovenije je izpostavil še zavzemanje za integracijo držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave. Pri tem je spomnil na pomen procesa Brdo-Brioni. Zaželel si je, da bi na ravni EU lahko bil dosežen konsenz, da je širitev na Zahodni Balkan tudi geopolitično vprašanje. Po njegovem prepričanju ima Slovenija priložnost, da državam Zahodnega Balkana pomaga pri njihovih evroatlantskih ambicijah.

Komentarji: