Slovenija po sredstvih namenjenih za reševanje stanovanjske krize na repu EU

Da se EU sooča s hudo stanovanjsko krizo, je decembra priznala tudi evropska komisija in pripravila prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Ugotavlja namreč, da stanovanjska kriza »omejuje mobilnost delovne sile in izobraževanja, povečuje finančno negotovost in povzroča odlašanje pri ustvarjanju družin«. Načrt EU se osredotoča na povečanje ponudbe stanovanj, spodbujanje naložb in reform, reševanje kratkoročnih najemov na območjih, kjer je stanovanj malo, in podporo najbolj prizadetim prebivalcem.

Cene stanovanj v EU so se v zadnjih desetih letih povprečno zvišale za več kot 60 odstotkov, v nekaterih državah članicah celo za 200 odstotkov, močno pa so narasle tudi cene najemnin in stanovanjski stroški, zlasti cene energentov. Plače Evropejcev takšnega porasta še zdaleč niso dohajale. V letu 2024 si več kot devet odstotkov Evropejcev ni moglo privoščiti ogrevanja stanovanja, vsak deseti Evropejec pa ni imel dovolj denarja, da bi lahko poravnal najemnino, ugotavlja Eurostat. 

»Najprej se moramo strinjati, da je stanovanje človekova pravica«

V življenje v mrazu je prisiljenih kar 19 odstotkov Bolgarov in Grkov ter 18 odstotkov Litvancev, medtem ko je v tem pogledu Slovenija druga najboljša v EU. Zmrzuje le 3,3 odstotka gospodinjstev, pol odstotka manj jih je le še na Finskem.

Je pa Slovenija žal prva v EU po številu tistih, ki so ob iskanju domovanj doživeli diskriminacijo. Kar devet odstotkov prebivalcev se je pri iskanju doma v Sloveniji počutilo diskriminirane, medtem ko je bilo takih v sosednji Hrvaški, Italiji in na Madžarskem le en odstotek. 

Posledice socializma so lastniški domovi

Stanovanjske okoliščine so sicer zelo raznolike med državami članicami. V povprečju je 68 odstotkov gospodinjstev v EU živelo v lastniških stanovanjih ali hišah, 32 odstotkov pa v najemu. Eurostatova statistika tu seveda zajema le tiste, ki niso bili brezdomci. 

Delež tistih, ki imajo svoj dom v lasti, je bistveno večji v državah, ki so imele socializem. Kar 94 odstotkov Romunov, 93 odstotkov Slovakov, 92 odstotkov Madžarov in 91 odstotkov Hrvatov živi v lastniških domovih, medtem ko je Nemčija edina članica EU z večjim deležem najemnikov kot lastnikov. Kar 53 odstotkov prebivalcev Nemčije namreč svoj dom najema. Sledita ji Avstrija, kjer je najemnikov 46 odstotkov, in Danska, kjer jih v najemu živi 39 odstotkov. 

Na repu nekdanjih socialističnih držav sta po deležu lastnikov domov Slovenija in Češka. V obeh je lastnikov približno 75 odstotkov, najemnikov pa četrtina. Za odstotek manjši delež najemnikov od njiju ima od držav nekdanjega zahodnega bloka le Italija.

Slovenija je v letu 2024 za reševanje stanovanjske krize namenila skoraj pol manjši delež BDP od povprečja EU. FOTO: Voranc Vogel

Lastništvo domov pa ne vpliva na velikost. Romuni in Slovaki imajo v povprečju le eno sobo na prebivalca, medtem ko imajo prebivalci Malte in Beneluksa v povprečju na voljo več kot dve sobi. Slovenija je v tem pogledu z 1,6 sobe rahlo pod povprečjem EU.

Delež tistih prebivalcev EU, ki živijo v hišah, je le za odstotek večji od deleža tistih, ki prebivajo v blokih. V nasprotju z lastniškimi deleži in predsodki o socialističnih blokovskih naseljih pa ta delitev ne sovpada z nekdanjim politično-ekonomskim razcepom. Največ ljudi prebiva v hišah na Irskem, v Belgiji in na Nizozemskem ter Hrvaškem, medtem ko je največ takih, ki prebivajo v blokih, v Španiji, Latviji, na Malti in v Nemčiji, ugotavlja Eurostat. 

Slovenija po investicijah na repu EU

Stanovanjski stroški, Eurostat je meril zlasti cene vode, elektrike in plina, se močno razlikujejo. Najcenejši so v Bolgariji, kar 60 odstotkov pod povprečjem EU, dobrih 20 odstotkov pod povprečjem pa plačujemo tudi v Sloveniji, medtem ko Irci in Danci plačujejo kar 87 oziroma 85 odstotkov več od povprečja EU. 

Neprofitna stanovanja: potreba je velika, razpisov pa malo

Kljub obljubam trenutne vlade o gradnji tisoče novih stanovanj je bila Slovenija v letu 2024 po investicijah v domovanja na repu EU. Po podatkih Eurostata smo za domovanja namenili le 2,8 odstotka BDP. Nekoliko manj so za ta namen porabile le še Grčija, Latvija in Poljska. Povprečje EU je bilo lani kar 5,3 odstotka BDP, rekorder pa je Ciper s kar osmimi odstotki. Sledita mu Italija in Nemčija s 6,8 oziroma 6,2 odstotka.