Slovenija tepta grob bazoviških junakov

Prvi uporniki proti fašizmu: Kabinetu predsednika očitno ni mar, če bodo še naprej teroristi
Objavljeno
13. marec 2019 16.52
Posodobljeno
13. marec 2019 16.52
Naša politika ne pomaga rehabilitirati prvih borcev proti fašizmu. Foto Leon Vidic
Ljubljana - Slovenija se pred 90. obletnico usmrtitev bazoviških junakov ne bo uradno zavzela za njihovo sodno rehabilitacijo. Vsaj tako je sklepati iz odgovora kabineta predsednika Boruta Pahorja, češ da naj primer pač rešuje Italija.

Zahtevo za rehabilitacijo štirih bazoviških žrtev Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča so želeli predsedniku Borutu Pahorju na delovnem sestanku predstaviti Bidovčev pranečak Marko Bidovec in sorodniki. A so jih pred dnevi iz predsednikovega urada zavrnili. »Takšen postopek je treba voditi pri ustreznih organih države Italije, domnevam, da ste ga tudi že sprožili. Želim, da razumete, da postopku ne bi bilo v prid, ko bi z njegovimi podrobnostmi seznanjali predsednika naše države,« je odločitev pojasnila vodja kabineta Alja Brglez.

Toda v tem primeru ne gre za zasebno, temveč za vseslovensko odprto rano, saj so štirje bazoviški junaki še vedno uradno teroristi, pa odgovarja zamejski pisatelj, novinar in urednik Saša Rudolf. Meni, da bi morala slovenska stran spodbuditi italijanske oblasti, da prekličejo razsodbo pred obletnico streljanja mladih upornikov proti fašizmu.

image
Spomenik bazoviškim junakom. Foto: Ljubo Vukelič


Kakor navaja Rudolf, četverica ni kršila fašističnega zakona, ki je predvideval smrtno kazen za vsakogar, ki bi ogrozil življenje kralja, kraljice, princa prestolonaslednika ali ministrskega predsednika. »Spomniti tudi velja, da so bili na smrt obsojeni iz drugega tržaškega procesa Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal posthumno rehabilitirani. Čemu dvojno merilo? Sporočilo predsednika Pahorja italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli, ki je pravnik, gotovo ne bi preseglo meje predsednikovih kompetenc,« je opozoril.

V Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske so zahtevo za rehabilitacijo bazoviških junakov ponovili že večkrat. Predsednik društva Savin Jogan poudarja, da v obsodbi zloglasnega fašističnega sodišča ustreljenim ni bilo dokazano neposredno sodelovanje v ubojih, pač pa je bil poudarek na sodelovanju teh in drugih obsojenih pri ilegalnem širjenju slovenskega tiska ter drugih neopredeljenih terorističnih dejanjih in zločinskih dejavnostih: »Te dejavnosti pa je mogoče razumeti in opravičiti le kot izsiljen in moralno upravičen odpor pripadnikov narodne skupnosti, obsojene na izginotje. Po našem mnenju bi bilo zato mogoče morebitno prizadevanje predsednika republike v stikih s svojim italijanskim kolegom razumeti zgolj kot željo, da se z rehabilitacijo ustreljenih v Bazovici z zamudo napravi nujen korak v prizadevanju za odpravo posledic nekaterih najbolj kričečih krivičnosti sistema, ki ga je povojna svetovna javnost jasno zavrnila in to postavila kot podlago ter pogoj za graditev trajnega demokratičnega sistema sveta.«

Četverica je bila žrtev prvega tržaškega procesa, ki se je začel 1. septembra 1930. Po sodni farsi so fante iz ilegalne organizacije Borba ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici ob zori 6. septembra.