Slovenija tisoče milj od odprtega morja

Slovenija lahko dokončno pozabi na »stik z odprtim morjem«, ki ji ga je obljubljal arbitražni sporazum, podpisan med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor ob posredovanju evropske komisije. Italija je namreč 3. januarja na morju vzpostavila izključno ekonomsko cono. Ker je Hrvaška v dogovoru z Italijo svojo cono razglasila že februarja leta 2021, pomeni, da med Italijo in Hrvaško ni več pasu odprtega morja.

Po Hrvaški z izključno ekonomsko cono na morju še Italija: Kaj to pomeni za nas?

Čeprav je omenjeni arbitražni sporazum, ki je omogočal vstop Hrvaške v EU, v drugi točki zapisal, da mora mednarodna arbitraža »določiti stik z odprtim morjem«, se to v arbitražni razsodbi ni zgodilo. Arbitraža je namreč določila, da pomeni »stik« z odprtim morjem 2,5 navtične milje širok pas hrvaškega teritorialnega morja pred Istro, v katerem bi Slovenija imela določene pravice, a še teh niti teoretično ni mogla uveljavljati, ker Hrvaška razsodbe tako in tako ne priznava.

Hrvaška je že več let pred arbitražnim sporazumom razglasila zaščitni ekološko-ribolovni pas (tako imenovani ZERP), ki je po vsebini zelo podoben pravicam izključne ekonomske cone. Konvencija Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu omogoča obmorskim državam, da razglasijo svoje izključne ekonomske cone, ki lahko segajo do 200 milj od obale. Ker Jadransko morje ni širše od 400 milj, sta se državi dogovorili za mejo med njunima conama po sredinski črti. Razmejitev obeh con pa v nobenem primeru ni odvisna od razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško in na to razmejitev nima vpliva.

Italija je sprejela zakon o izključnih ekonomskih conah (IEC) že leta 2022. Podobno kot v Jadranskem morju je razglasila še izključni coni tudi v Jonskem in Tirenskem morju. Dokončna vzpostavitev con pa se je lahko zgodila po objavi dekreta predsednika italijanske države Sergia Mattarelle v italijanskem uradnem listu tik pred božičnimi prazniki lani.

Pogled strokovnjaka

Strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo dr. Mitja Grbec nam je pojasnil, da izključne ekonomske cone omogočajo tretjim državam svobodno plovbo, prelete letal in postavljanje podvodnih kablov ali cevovodov. Ribiči iz držav EU pa lahko lovijo v teh izključnih ekonomskih conah v skladu s pravili skupne ribolovne politike EU. Zaradi tega slovenski ribiči ne bi smeli biti prikrajšani. Države pa v svoji izključni coni lahko skrbijo za ribolov, izkoriščanje energetskih virov in vsega drugega bogastva ter za raziskovanje tega morja.

Slobodna Dalmacija navaja, da države v svojih IEC lahko določajo ribolovne omejitve in nadzor plovbe, prav tako lahko zahtevajo odškodnino, če kdo povzroči ekološko škodo. Italijanski in hrvaški ribolovni inštitut morata skupaj določiti ekološke omejitve ribolova v obeh conah. Po mnenju Mitje Grbca je razglasitev obeh ekonomskih con usmerjena predvsem proti ribičem držav zunaj EU, ki so do zdaj lovili v že tako ribolovno obubožanem Jadranskem morju.

Piranski zaliv ni večinoma naš! Foto Jure Eržen

Arbitražna razsodba je predvidela, da Sloveniji ne pripada pravica do razglasitve izključne ekonomske cone. Je pa z njo toliko bolj jasno, da Hrvaška še bolj vztraja pri enostranski določitvi meje na morju s Slovenijo. Pri tem se sklicuje na razkrito kršitev usklajevanja stališč med predstavnico slovenske države Simono Drenik in slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem.

Hrvaška diplomacija prenaša krivdo za nespoštovanje arbitražne razsodbe na slovensko stran, čeprav številni analitiki trdijo, da je Hrvaška pristopila k arbitražnemu sporazumu s figo v žepu in bi se v vsakem primeru s kakim tretjim izgovorom izognila uresničevanju sporazuma. To seveda sploh ni edini sporazum s Slovenijo, ki ga Hrvaška iz takšnih ali drugačnih interesov ni spoštovala. Hrvaška verjetno razume, da enostransko določanje meje na morju ni skladno z mednarodnim pravom.

Kljub temu je tudi ob tokratni predstavitvi zemljevida razmejitve izključnih con na Jadranu prikazala tudi mejo na morju med Slovenijo in Hrvaško po sredini Piranskega zaliva, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji. Ministrstvo v takih primerih pošilja v Zagreb protestne note.

Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so nam odgovorili, da razglasitev italijanske ekonomske cone v Jadranu v ničemer ne spreminja interesov in pravic Slovenije na morju. Prav tako sama po sebi ne posega v vsebino arbitražne razsodbe. Bistvene bodo vsebine in aktivnosti, ki se bodo izvajale v coni in bodo opredeljene v prostorskem načrtu za to izključno gospodarsko cono.

»Ker sta v Jadranu izključni ekonomski coni dveh članic EU, so to ribiške vode EU, tam velja skupna ribolovna politika in v okviru kvot, ki jih ima Slovenija, se tam še vedno lahko opravlja ribolov,« je pojasnil direktor direktorata za mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu Marko Rakovec, ki je dodal, da se Slovenija z obema sosedama ves čas usklajuje glede skupnega upravljanja tega dela Jadranskega morja.