Slovenija v tekmi za povečanje blagovnih rezerv
Za okrepitev blagovnih rezerv z osnovnimi živili 28 milijonov evrov iz proračunske rezerve.
Odpri galerijo
Trgovci bodo za omejitev širjenja novega koronavirusa danes skrajšali delovni čas, pripravljajo pa se tudi na nadzorovan vstop v trgovine, da bi tako omejili število hkratnih kupcev. FOTO: Jure Eržen
Da bi zagotovili nujno oskrbo z osnovnimi živili v času epidemije koronavirusa, je vlada sprejela sklep o postopnem povečanju blagovnih rezerv trajnega mleka, mleka v prahu, sira, piščančjega mesa in mladega pitanega goveda. Za nabavo izdelkov je zadolžen zavod za blagovne rezerve, ki mu bo za to dodeljenih 28 milijonov evrov denarja iz proračunske rezerve. Povečanje blagovnih rezerv bo izvedeno postopno, v treh mesecih. Že do jutri pa naj bi k nam prispelo dodatnih 1,5 milijona zaščitnih mask.
Nabave živil bo zavod izvedel po 46. členu zakona o javnem naročanju, ki opredeljuje postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega naročila zaradi razloga skrajne nujnosti. Člen navaja, da naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev, »če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku«.
Vsi zbirni podatki o blagovnih rezervah – tako o količinah kot vrsti blaga in teritorialni razdelitvi – so zaupni, dokumenti s podatki o rezervah so označeni z oznako interno. O uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv odloča vlada, izjemoma za to lahko pooblasti pristojnega ministra, da v soglasju z drugim ministrom odloči o uporabi blagovnih rezerv.
Blagovne rezerve so na več kot dvesto lokacijah po Sloveniji. Na splošno so razdeljene na živilski in neživilski del. V prvega spadajo v uvodu omenjena živila ter pšenica in proizvodi iz nje (moka, testenine), koruza, rž, riž, sladkor, olje, sol, voda in nekateri drugi izdelki. Žita je po besedah direktorja zavoda Antona Zakrajška dovolj do naslednje žetve, torej približno za pol leta. V drugi del blagovnih rezerv spadajo zdravila za humano medicino in veterino, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito ter energenti (bencin, letalska goriva, plinska olja, motorna olja, utekočinjeni naftni plin). Samo medicinskih pripomočkov je 300 vrst, zdravil več kot 700 vrst. Natančna količina zalog ni javen podatek, javno znan je le podatek o zalogah naftnih derivatov, ki jih je za 90 dni, preračunano glede na lansko porabo.
Okrepitev blagovnih rezerv pa ne bo preprosta. »Z nabavami bodo težave, trg je nor. Ni skrivnost, da primanjkuje vsega,« so povedali na zavodu za blagovne rezerve. Že povečanje zalog zaščitnih sredstev ne bo preprosto izvedljivo. Na podlagi sobotnega sklepa vlade so bile sproščene dodatne maske, ki bodo dostavljene civilni zaščiti, ta jih bo nato porazdelila naprej, je Zakrajšek povedal za STA. Poleg mask zavod čaka na dobavo respiratorjev, a imajo zaradi zastojev na meji težave z dobavo, zato iščejo alternativne možnosti. Glede dobave zaščitne opreme iz Kitajske je Zakrajšek zato omenil tudi možnost, da bi tja za ta namen poslali posebno letalo. Za sproščanje zaloge živil po njegovih besedah za zdaj ni potrebe.
Lažje bo povečati zaloge mleka v prahu. Po težavah pri izvozu slovenskih predelovalcev mleka v Italijo je ministrica Pivčeva napovedala, da se bo neprodano mleko predelalo v mleko v prahu, ki bo namenjeno blagovnim rezervam.
Vlada je na prvi seji sprejela tudi predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov ter ga po nujnem postopku poslala v državni zbor. »Želimo urediti možnosti omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi predvsem za namen prehrane ljudi in da bi s tem zagotovili zadostno oskrbo s hrano na območjih države,« je za STA pojasnila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Po njenih besedah želi vlada z interventnimi ukrepi uravnavati trg kmetijskih pridelkov in živil, zato so tudi predlagali ukrepe in omejitve.
Na ministrstvo za kmetijstvo dnevno preverjajo razmere z več vrstami živil (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sveže sadje in zelenjava, krušna žita, moka in pekovski izdelki, sestavine za peko in kuho, brezalkoholne pijače, kava ter ribe in ribji izdelki) in repromaterialom na notranjem trgu, pri uvozu, izvozu in njihove zaloge. Pripravljajo scenarije, ki bi jih aktivirali ob nastopu morebitnih tveganj na posameznem področju preskrbe s temi izdelki.
Pripravljajo navodila za prodajo hrane prek tržnic, pripravili so tudi navodila za ravnanje s hrano z vidika zagotavljanja njene varnosti. V sodelovanju s kmetijsko-gozdarsko zbornico pa vzpostavljajo prodajo hrane prek spletnega sistema, v okviru katerega bodo kmetje lahko obveščali, katere izdelke imajo na voljo.
Nabave živil bo zavod izvedel po 46. členu zakona o javnem naročanju, ki opredeljuje postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega naročila zaradi razloga skrajne nujnosti. Člen navaja, da naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev, »če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku«.
Vsi zbirni podatki o blagovnih rezervah – tako o količinah kot vrsti blaga in teritorialni razdelitvi – so zaupni, dokumenti s podatki o rezervah so označeni z oznako interno. O uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv odloča vlada, izjemoma za to lahko pooblasti pristojnega ministra, da v soglasju z drugim ministrom odloči o uporabi blagovnih rezerv.
Vlada bo zagotovila 28 milijonov evrov za okrepitev blagovnih rezerv.
Kmalu bo civilna zaščita dobila dodatnih 1,5 milijona zaščitnih mask.
Za sproščanje zaloge živil za zdaj ni potrebe.
Kmalu bo civilna zaščita dobila dodatnih 1,5 milijona zaščitnih mask.
Za sproščanje zaloge živil za zdaj ni potrebe.
Blagovne rezerve so na več kot dvesto lokacijah po Sloveniji. Na splošno so razdeljene na živilski in neživilski del. V prvega spadajo v uvodu omenjena živila ter pšenica in proizvodi iz nje (moka, testenine), koruza, rž, riž, sladkor, olje, sol, voda in nekateri drugi izdelki. Žita je po besedah direktorja zavoda Antona Zakrajška dovolj do naslednje žetve, torej približno za pol leta. V drugi del blagovnih rezerv spadajo zdravila za humano medicino in veterino, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito ter energenti (bencin, letalska goriva, plinska olja, motorna olja, utekočinjeni naftni plin). Samo medicinskih pripomočkov je 300 vrst, zdravil več kot 700 vrst. Natančna količina zalog ni javen podatek, javno znan je le podatek o zalogah naftnih derivatov, ki jih je za 90 dni, preračunano glede na lansko porabo.
Težave pri dobavi respiratorjev
Okrepitev blagovnih rezerv pa ne bo preprosta. »Z nabavami bodo težave, trg je nor. Ni skrivnost, da primanjkuje vsega,« so povedali na zavodu za blagovne rezerve. Že povečanje zalog zaščitnih sredstev ne bo preprosto izvedljivo. Na podlagi sobotnega sklepa vlade so bile sproščene dodatne maske, ki bodo dostavljene civilni zaščiti, ta jih bo nato porazdelila naprej, je Zakrajšek povedal za STA. Poleg mask zavod čaka na dobavo respiratorjev, a imajo zaradi zastojev na meji težave z dobavo, zato iščejo alternativne možnosti. Glede dobave zaščitne opreme iz Kitajske je Zakrajšek zato omenil tudi možnost, da bi tja za ta namen poslali posebno letalo. Za sproščanje zaloge živil po njegovih besedah za zdaj ni potrebe.
Lažje bo povečati zaloge mleka v prahu. Po težavah pri izvozu slovenskih predelovalcev mleka v Italijo je ministrica Pivčeva napovedala, da se bo neprodano mleko predelalo v mleko v prahu, ki bo namenjeno blagovnim rezervam.
V pripravi navodila za prodajo hrane prek tržnic
Vlada je na prvi seji sprejela tudi predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov ter ga po nujnem postopku poslala v državni zbor. »Želimo urediti možnosti omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi predvsem za namen prehrane ljudi in da bi s tem zagotovili zadostno oskrbo s hrano na območjih države,« je za STA pojasnila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Po njenih besedah želi vlada z interventnimi ukrepi uravnavati trg kmetijskih pridelkov in živil, zato so tudi predlagali ukrepe in omejitve.
Na ministrstvo za kmetijstvo dnevno preverjajo razmere z več vrstami živil (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sveže sadje in zelenjava, krušna žita, moka in pekovski izdelki, sestavine za peko in kuho, brezalkoholne pijače, kava ter ribe in ribji izdelki) in repromaterialom na notranjem trgu, pri uvozu, izvozu in njihove zaloge. Pripravljajo scenarije, ki bi jih aktivirali ob nastopu morebitnih tveganj na posameznem področju preskrbe s temi izdelki.
Pripravljajo navodila za prodajo hrane prek tržnic, pripravili so tudi navodila za ravnanje s hrano z vidika zagotavljanja njene varnosti. V sodelovanju s kmetijsko-gozdarsko zbornico pa vzpostavljajo prodajo hrane prek spletnega sistema, v okviru katerega bodo kmetje lahko obveščali, katere izdelke imajo na voljo.
