Slovenija želi večjo prožnost pri razdelitvi denarja

Letos se začenjajo pogajanja o prihodnji evropski kohezijski politiki. Slovenije se zavzema za močno kohezijo in večjo vlogo držav članic pri pripravi nacionalnih programov, pravi državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc. Slovenija se je lani jeseni dvignila z dna lestvice po uspešnosti dodeljenih sredstev v evropsko povprečje, na repu lestvice pa je po merilu izplačil iz evropskega proračuna.

Kateri so letošnji cilji Slovenije na področju kohezije?

Če leto 2025 lahko označim kot leto stabilizacije in pospeška, potem letošnje leto ni več vprašanje tempa ali statistik, ampak vprašanje učinka: ali razvojne odločitve dejansko izboljšujejo življenje ljudi, zmanjšujejo razlike med regijami in krepijo javne storitve ter konkurenčnost gospodarstva. Naša odgovornost je, da kohezijska politika ostane razvojno orodje, ki daje oprijemljive rezultate tam, kjer jih ljudje najbolj potrebujejo. Prvi cilj je uspešno končati drugo spremembo programa evropske kohezijske politike sedanjega obdobja. S to spremembo želimo evropska sredstva usmerjati tja, kjer imajo največji učinek. To pomeni v konkurenčnost in tehnološki razvoj, energetsko varnost, stanovanjsko politiko ter infrastrukturo dvojne rabe, predvsem v zdravstvu. To so naložbe, ki krepijo odpornost države in neposredno izboljšujejo kakovost življenja. S to spremembo smo Sloveniji zagotovili nekatere ugodnosti in več fleksibilnosti. Izvajanje programa se podaljšuje za eno leto, hkrati pa pridobivamo višja predplačila – skupaj pričakujemo približno 84 milijonov evrov. To razbremenjuje proračun in izvajalce projektov ter zmanjšuje tveganje, da bi se sredstva izgubljala zaradi časovnih pritiskov.

Drugi cilj je ohraniti sedanji trend pospešenega koriščenja nepovratnih kohezijskih sredstev ter uspešno doseganje finančnega mejnika konec leta 2026. Glede tega smo na dobri poti, saj smo finančni mejnik za lani presegli. Zavedamo se, da je letošnje leto tudi volilno leto, kar lahko prinese določene zastoje. Naša odgovornost je, da kohezija ne postane talec političnih ciklov. Sistem mora ostati stabilen, razpisi pravočasni, javna naročila in izvajanje aktivnosti tekoče – še posebno pri velikih državnih infrastrukturnih projektih.

Tretji cilj pa je pogled naprej: vzpostaviti dobre temelje za novo finančno obdobje po letu 2027. Da bo Slovenija razporejala ustrezna nepovratna evropska sredstva, s katerimi bo še naprej podpirala razvoj znanosti, gospodarstva, javnih in socialnih programov ter predvsem lokalni razvoj. Če želimo, da bo prihodnja kohezijska politika uspešna, jo moramo začeti graditi že zdaj – z izkušnjami in jasnim zavedanjem, kaj v praksi deluje. Razprave o novem okviru in pravilih že potekajo, konkretna usklajevanja in pogajanja na ravni Evropske unije pa se začenjajo letos.

Državni sekretar Marko Koprivc kot ključna sporočila Slovenije našteva močno kohezijsko politiko, administrativno razbremenitev, okrepljen partnerski pristop, večjo vlogo držav članic pri pripravi nacionalnih programov ter nasprotovanje vzpostavitvam dodatnih administrativnih struktur. FOTO: Leon Vidic

Slovenija se z nekoliko več kot 2,6 milijarde evrov dodeljenih sredstev uvršča tik nad povprečje EU. Kdaj pričakujete, da se bo dvignila tudi po merilu izplačil iz proračuna EU?

Slovenija je konec decembra pri evropski komisiji potrdila 171 milijonov evrov izdatkov iz kohezijske politike. To je najvišji certificiran znesek v tem programskem obdobju. Rok za plačilo zahtevka evropske komisije je do dva meseca. Po plačilu zahtevka bo to tudi razvidno v skupnih pregledih o uspešnosti. To so projekti, ki so že izvedeni ali potekajo, storitve, ki že delujejo, in investicije, ki jih ljudje že uporabljajo. Naj omenim, da je Slovenija decembra lani predložila predlog spremembe kohezijskega programa, ki prinaša predplačilo v višini dobrih 80 milijonov evrov. To ni nepomembno in se bo pokazalo na primerjalnih lestvicah.

Poudarjam, da primerjave golih številk ne izražajo niti kakovosti projektov niti razvojnih potencialov teh sredstev. Slovenija je s spremembo programa marca lani kot ena prvih držav alocirala znatna sredstva za podporo tako imenovani platformi STEP, to je podporo ključnim prebojnim tehnologijam, ki krepijo konkurenčnost gospodarstva in zagotavljajo kakovostna delovna mesta. S tem je dokazala, da ima izjemne razvojne potenciale na področju znanosti in prenosa v gospodarstvo ter da smo se kot država sposobni hitro prilagoditi novim geopolitičnim razmeram in prispevati svoj del skupnim evropskim ciljem. S spremembo programa smo zagotovili tudi sredstva za gradnjo stanovanj, bolnišnic in podobno.

Kaj je pri pripravi prihodnjega večletnega proračuna na področju kohezije ključno za Slovenijo?

Ko govorimo o prihodnosti kohezijske politike, je pomembno, da ne govorimo abstraktno. Na terenu lahko konkretno vidimo, da še vedno obstajajo občine in naselja brez ustrezne osnovne komunalne infrastrukture, brez celovite kanalizacije, z nepopolno preskrbo s pitno vodo, z zastarelo lokalno infrastrukturo. Razvojne razlike med regijami so realnost, ki jo ljudje občutijo vsak dan, ko se peljejo na delo, čakajo na zdravstveno storitev ali nimajo dostopa do nekaterih osnovnih storitev. Pri tem pa razvojne potrebe ne obstajajo zgolj v infrastrukturi, ampak tudi v znanosti, na področju raziskav in inovacij, kjer brez stabilnih in dolgoročnih vlaganj ni mogoče zagotoviti prebojev, konkurenčnosti in kakovostnih delovnih mest. Enako velja za socialno politiko, v kateri so potrebne sistemske naložbe, ki ljudem omogočajo dostojno življenje, socialno varnost in vključenost v družbo.

Še vedno obstajajo naselja brez ustrezne osnovne komunalne infrastrukture, opozarja Marko Koprivc. FOTO: Jože Suhadolnik

Slovenija se zato zavzema za močno, odporno in stabilno evropsko kohezijsko politiko, ki se bo sposobna učinkovito odzivati na sedanje in prihodnje izzive ter pripomoči k skladnemu regionalnemu razvoju in podpori najranljivejših skupin. Ključno je, da so pravila usmerjena v rezultate in doseganje učinka. Izboljšati je treba upravno zmogljivost ter odpraviti nepotrebna birokratska bremena, kar bo spodbudilo učinkovitejše izvajanje politik in projektov.

Centralizacija skladov in programov na ravni ene države je korak stran od načel evropske kohezijske politike, zato je ključno, da ta ohrani deljeno in večnivojsko upravljanje. Državam članicam je treba omogočiti večjo prožnost pri razdelitvi in upravljanju sredstev, ki izpolnjujejo prednostne naloge in cilje Evropske unije ter nacionalnih in regionalnih programov.

Ključna sporočila Slovenije, ki poudarja tudi nujnost zagotavljanja kontinuitete sedanjih sistemov izvajanja za nemoten prehod na novo programsko obdobje ob hkratnem zaključevanju sedanjega obdobja, so močna kohezijska politika, administrativna razbremenitev, okrepljen partnerski pristop, večja vloga držav članic pri pripravi nacionalnih programov in nasprotovanje vzpostavitvam dodatnih administrativnih struktur.

Dostopnost stanovanj ni le vprašanje sociale, je tudi izziv konkurenčnosti

Kako se pri tem vprašanju razlikujejo mnenja držav članic?

Stališča do predlogov države članice v tej pogajalski fazi še pripravljajo. V dosedanjih razpravah je večina držav, vključno s Slovenijo, izrazila številne pomisleke glede predloga uredbe o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva, predvsem glede celotne strukture in vloge regij, uvedbe novih ravni upravljanja in izvajanja, vključno s podvajanjem pristojnosti in nalog, sistema spremljanja izvajanja, finančnih mejnikov in podobno. Ne želimo si zapletene strukture, novih ravni upravljanja in tveganj podvajanja pristojnosti.

Katere bodo v prihodnje ključne spremembe na področju kohezije, ki bodo vplivale tudi na Slovenijo?

Ko govorimo o prihodnjih spremembah na področju kohezije, se včasih morda prehitro ustavimo pri vprašanjih upravljanja, struktur in administracije. Ta vprašanja so pomembna, vendar niso ključna. Pravo vprašanje je, v kaj bomo kot Evropa in Slovenija vlagali, kakšne razvojne vsebine bomo podprli in kakšno prihodnost želimo ljudem ponuditi. Svet se zelo hitro spreminja. Evropska unija se spopada s številnimi izzivi – od stanovanjske krize, konkurenčnosti do kakovosti javnih storitev in demografskih sprememb. Zelo spodbudno je, denimo, da se je po številnih opozorilih držav članic oblikoval nov vsebinski steber – možnosti, da neposredno namenimo sredstva ukrepom za gradnjo dostopnih stanovanj. To je konkreten primer, kako se kohezijska politika lahko odziva na realne potrebe ljudi.

Evropa ima zelo veliko znanja, izkušenj in potenciala. Še vedno je del sveta, kjer je lepo živeti, vprašati pa se moramo, ali smo lahko optimisti, ali ljudje v Evropi verjamejo, da se bo kakovost življenja sčasoma izboljšala ali poslabšala. Zdi se, da pretiranega optimizma ni. Takšno stališče se lahko spremeni, če bomo okrepili svojo gospodarsko moč, poskrbeli za razvoj regij, podprli mlade raziskovalce ter vse tiste, ki želijo prispevati k skupnemu dobremu, premikati meje razvoja, iskati partnerje po vsem svetu ter solidarno poskrbeti za tukajšnjo družbo in okolje. Kohezija je najboljši primer evropske solidarnosti. Želim si, da jo krepimo in da ljudem vrnemo optimizem. Prav je, da to uveljavimo v prihajajočih usklajevanjih in pogajanjih.