Galerija
Slovenska pisateljska pot bo muzej literature
Kulturna dediščina: do leta 2020 hočejo med seboj povezati domačije slovenskih literatov.
Vrba – V Prešernovi Vrbi bodo jutri v okviru slovenskega kulturnega praznika pisatelji iz Slovenije in avstrijske Koroške kovali načrt, kako slovensko pisateljsko pot razširiti čez mejo in posamezne točke na njej povezati v slovenski muzej literature.
Igor Likar, vodja projekta Slovenska pisateljska pot (SPP) v Društvu slovenskih pisateljev, je izpostavil, da kljub razviti mreži različnih muzejev in zbirk literatura še vedno nima svojega muzeja, čeprav je eden od temeljev slovenske samobitnosti in narodotvorne izvirnosti. Dejal je, da je SPP večplastni projekt s spominsko, izobraževalno, kulturno, turistično in tudi rekreativno razsežnostjo. Do leta 2020 načrtujejo, da bo pot povezala rojstne domačije in hiše, kjer so živeli in delali slovenski pisatelji, spominska obeležja in središča kulturno-literarnih dogajanj. Nastal je že vodnik Slovenska pisateljska pot, v katerega je avtor Željko Kozinc vključil 106 avtorjev in 104 slovenske kraje (od tega štiri z avstrijske Koroške).
Klopi za razmišljanje
Poleg zemljevida s pisateljskimi transverzalami nameravajo izdelati še spletni portal z avdio- in videopredstavitvami literatov, njihovih domačij, rojstnih hiš, s fotogalerijami, z besedili, biografijami v slovenskem in tujih jezikih ter oblikovati enotno celostno podobo za pisateljsko pot. Da bi obiskovalce na poti spodbudili k razmišljanju, bodo na točkah postavili še klopi, ki jih je zasnoval oblikovalec Oskar Kogoj.
Projekt povezuje številne partnerje iz vse Slovenije, od narodne in univerzitetne knjižnice ter splošnih knjižnic do javnih zavodov s področja kulture in javnega sklada za kulturne dejavnosti, pravi Likar in dodaja, da je društvo slovenskih pisateljev lahko duhovni pobudnik projekta, samo pa ga ne more izpeljati. Na izobraževalne razpise se društvo pisateljev ne more prijaviti, je pomen povezovanja različnih akterjev z obeh strani državne meje izpostavil Likar. Povedal je, da bodo denar za projekt verjetno šteli v milijonskih zneskih, a za zdaj ocene o vrednosti projekta še nimajo. Pričakujejo pa denar iz evropskih virov v finančni perspektivi 2014–2020, ko nameravjo projekt tudi uresničiti.
Pot temelj za muzej
Pot so predstavili regionalnim razvojnim agencijam, te pa so jo vključile v regionalne razvojne načrte, poleg tega so že dobili podporo županov 36 slovenskih občin, pravi Likar. Vodniki po posameznih zbirkah ali muzejih zelo dobro poznajo posamezne zgodbe pisateljev in se morajo povezati v celostni projekt, pravi Likar in dodaja, da je pot s pisateljskimi domovi in spominskimi obeležji ter sobami v knjižnicah in muzejih lahko temelj celovitega muzeja slovenske literature. V šolah se izgublja živost pri poznavanju preteklega, zato je treba oživiti spomin na avtorje in s tem poskrbeti za kulturno dediščino, je prepričan Likar.
Igor Likar, vodja projekta Slovenska pisateljska pot (SPP) v Društvu slovenskih pisateljev, je izpostavil, da kljub razviti mreži različnih muzejev in zbirk literatura še vedno nima svojega muzeja, čeprav je eden od temeljev slovenske samobitnosti in narodotvorne izvirnosti. Dejal je, da je SPP večplastni projekt s spominsko, izobraževalno, kulturno, turistično in tudi rekreativno razsežnostjo. Do leta 2020 načrtujejo, da bo pot povezala rojstne domačije in hiše, kjer so živeli in delali slovenski pisatelji, spominska obeležja in središča kulturno-literarnih dogajanj. Nastal je že vodnik Slovenska pisateljska pot, v katerega je avtor Željko Kozinc vključil 106 avtorjev in 104 slovenske kraje (od tega štiri z avstrijske Koroške).
Klopi za razmišljanje
Poleg zemljevida s pisateljskimi transverzalami nameravajo izdelati še spletni portal z avdio- in videopredstavitvami literatov, njihovih domačij, rojstnih hiš, s fotogalerijami, z besedili, biografijami v slovenskem in tujih jezikih ter oblikovati enotno celostno podobo za pisateljsko pot. Da bi obiskovalce na poti spodbudili k razmišljanju, bodo na točkah postavili še klopi, ki jih je zasnoval oblikovalec Oskar Kogoj.
Projekt povezuje številne partnerje iz vse Slovenije, od narodne in univerzitetne knjižnice ter splošnih knjižnic do javnih zavodov s področja kulture in javnega sklada za kulturne dejavnosti, pravi Likar in dodaja, da je društvo slovenskih pisateljev lahko duhovni pobudnik projekta, samo pa ga ne more izpeljati. Na izobraževalne razpise se društvo pisateljev ne more prijaviti, je pomen povezovanja različnih akterjev z obeh strani državne meje izpostavil Likar. Povedal je, da bodo denar za projekt verjetno šteli v milijonskih zneskih, a za zdaj ocene o vrednosti projekta še nimajo. Pričakujejo pa denar iz evropskih virov v finančni perspektivi 2014–2020, ko nameravjo projekt tudi uresničiti.
Pot temelj za muzej
Pot so predstavili regionalnim razvojnim agencijam, te pa so jo vključile v regionalne razvojne načrte, poleg tega so že dobili podporo županov 36 slovenskih občin, pravi Likar. Vodniki po posameznih zbirkah ali muzejih zelo dobro poznajo posamezne zgodbe pisateljev in se morajo povezati v celostni projekt, pravi Likar in dodaja, da je pot s pisateljskimi domovi in spominskimi obeležji ter sobami v knjižnicah in muzejih lahko temelj celovitega muzeja slovenske literature. V šolah se izgublja živost pri poznavanju preteklega, zato je treba oživiti spomin na avtorje in s tem poskrbeti za kulturno dediščino, je prepričan Likar.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji