Slovenska policija in državno tožilstvo proti denarnim mulam
Preiskovali so 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva v skupni višini 2,8 milijona evrov.
Odpri galerijo
Slovenski policisti so sodelovali v mednarodni operaciji. FOTO: Roman Šipić
Med 1. septembrom in 30. novembrom je potekala že četrta mednarodna operacija poostrenega boja proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov v povezavi s pranjem denarja EMMA (The European Money Mule Action). V operaciji, ki sta jo koordinirala Europol in Eurojust, je sodelovalo doslej največje število držav, kar dvaindvajset, so sporočili iz slovenske policije.
Poleg držav članic Evropske unije so sodelovale še ZDA, Avstralija in Švica. Slovenijo sta zastopala slovenska policija kot organ odkrivanja kaznivih dejanj in slovensko državno tožilstvo kot organ kazenskega pregona.
Slovenska policija je sicer v zadnjem obdobju obravnavala povečano število denarnih mul posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij. Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini.
Med operacijo je policija preiskovala več zadev, v katerih so bile v Sloveniji identificirane denarne mule. Skupno so obravnavali 33 zadev zaradi utemeljitve elementov kaznivih dejanj. Preiskovali so 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini 2,8 milijona evrov. Policiji je tako v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in slovenskimi bankami uspelo začasno zaustaviti 970.000 evrov. V obdobju preiskovanja sta bila prijeta dva storilca, izvedeni sta bili dve hišni preiskavi in dve osebni preiskavi, podanih je bilo 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.
Za denarne mule v Sloveniji je značilno, da so to običajno tuji državljani, ki v Sloveniji odprejo bančne račune, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini in pri katerih so oškodovanci tuje fizične ali pravne osebe.
Poleg držav članic Evropske unije so sodelovale še ZDA, Avstralija in Švica. Slovenijo sta zastopala slovenska policija kot organ odkrivanja kaznivih dejanj in slovensko državno tožilstvo kot organ kazenskega pregona.
Slovenska policija je sicer v zadnjem obdobju obravnavala povečano število denarnih mul posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij. Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini.
Običajno so to tuji državljani
Med operacijo je policija preiskovala več zadev, v katerih so bile v Sloveniji identificirane denarne mule. Skupno so obravnavali 33 zadev zaradi utemeljitve elementov kaznivih dejanj. Preiskovali so 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini 2,8 milijona evrov. Policiji je tako v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in slovenskimi bankami uspelo začasno zaustaviti 970.000 evrov. V obdobju preiskovanja sta bila prijeta dva storilca, izvedeni sta bili dve hišni preiskavi in dve osebni preiskavi, podanih je bilo 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.
Za denarne mule v Sloveniji je značilno, da so to običajno tuji državljani, ki v Sloveniji odprejo bančne račune, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini in pri katerih so oškodovanci tuje fizične ali pravne osebe.
