Vsak četrti bolnik čaka na operacijo nedopustno dolgo

Na specialistični pregled, preiskavo ali operacijo čaka 232.350 bolnikov, to je za tretjino več kot pred tremi leti. 

Objavljeno
18. julij 2017 19.01
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Ljubljana – V zadnjih treh letih se je število čakajočih bolnikov povečalo za tretjino, število nedopustno dolgo čakajočih se je več kot podvojilo. Na specialistični zdravniški pregled, preiskavo ali operacijo čaka 232.351 bolnikov z napotnico, od tega petina nedopustno, nezakonito in za zdravje škodljivo dolgo.

Vsak mesec dobijo bolniki okoli 300.000 napotnic. V sistemu je po podatkih, ki veljajo za 1. junij, 125.904 bolnikov napotenih na prvi specialistični pregled. Med njimi jih 11,4 odstotka (14.426) čaka nedopustno dolgo, kar 106.447 pa čaka še na preiskavo ali operacijo. Od tega jih rekordno veliko, kar 27.218 ali 25,5 odstotka, čaka nedopustno dolgo.

Nacionalni inštituti za varovanje zdravja (NIJZ) spremlja čakalne dobe na enak način že več let. Tudi če so slabi, kot trdijo nekateri, jih je skozi čas mogoče primerjati med sabo. V navedenih številkah pa ni vseh čakajočih bolnikov. NIJZ s programom Načas spremlja le čakalne dobe za 13 vrst izbranih ambulantnih pregledov ter 48 izbranih preiskav in operacij. Če bi sešteli čakajoče na vseh 180 različnih zdravstvenih pregledih in storitvah, bi bilo število čakajočih najbrž precej večje. Z uvedbo e-napotnice je sicer mogoč pregled nad vsemi čakajočimi, a na ministrstvu včeraj še niso mogli povedati, koliko jih je, na NIJZ, kjer sistem upravljajo, pa so pristojni na dopustu.

Kar 345.000 bolnikov hospitaliziranih

Pri nas so bolniki lani obiskali zdravnike in zobozdravnike v javni mreži 15,5-milijonkrat, od tega 4,3-milijonkrat specialiste na sekundarni ravni. Kar 345.000 bolnikov je bilo hospitaliziranih. Kljub temu so čakalne vrste v javnem sistemu čedalje daljše. Zasebne zavarovalnice pa ta čas čakalne vrste tržijo.

Mnogi bolniki v javnem sistemu čakajo dlje, kot jim zagotavlja pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah in kot je primerno za njihovo zdravljenje. Kar četrtina vseh čakajočih čaka na preiskavo ali operacijo nezakonito dolgo. Najdlje med vsemi zdravniki je treba čakati na revmatologa, zdaj v povprečju 355 dni (v spodnji tabeli). A vsaka specialnost ima svoje posebnosti in bi jo bilo treba urejati posebej.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Revmatologi obupali nad nenujnimi pacienti

Lani jeseni so zato revmatologi v okviru UKC Ljubljana delali tudi ob popoldnevih, tako so čakalne dobe z napotnico »hitro« s 14 mesecev skrajšali na tri do štiri mesece, kar je v okviru dopustnih meja.

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik revmatologije, zato meni, da nekateri sistem zlorabljajo in preveč ter po nepotrebnem obiskujejo zdravnike. »Švicarji obiščejo zdravnika 0,5-krat na leto, Slovenci pa 4,5-krat, ker je pri nas zastonj. Nekoč so hodili v cerkev, da so se pogovarjali, zdaj pa k zdravnikom. Pritožujejo se, ker se v čakalnicah nimajo več s kom pogovarjati. Odkar so naročeni na uro, namreč gneče in s tem družabnosti ni več,« je dejal.

Ker imajo revmatologi sprejem pacientov urejen tako, da vsi bolniki z vnetnim revmatoidnim artritisom, kar je nujno stanje, pridejo na vrsto in do zdravljenja v 24 urah – to je najboljše v Evropi –, so izčrpavajoče popoldansko delo za nenujne paciente opustili. Čakalne vrste z oznako »redno« so se tako ponovno podaljšale na dobro leto.

Štirje maksilofacialni kirurgi med zasebnike

Druga po vrsti je letos ambulanta za maksilofacialno kirurgijo, za katero je treba čakati v povprečju pol leta. Najbrž gre za posledice lanskega odhoda štirih maksilofacialnih kirurgov v zasebno prakso. Te storitve je mogoče opravljati zasebno in so cenovno dostopne ljudem, kot tudi vsi drugi ambulantni pregledi.

Spet drugače je pri operacijah. Vodilni po čakalni dobi so vsako leto ortopedi. K temu veliko pripomore že pravilnik, ki predvideva leto dni dopustnega čakanja na operacijo. To je doba, ki se je v rednem delovnem času še zmorejo držati. Vsaka bolezen ali odhod zdravnika, kot se je zgodilo pred časom pri hrbtenicah, se pozna pri podaljšanju čakalne dobe.

Drugače je z operacijo nožnega palca, letos vodilno s 651 dnevi čakalne dobe. Ortopedi so več let zapored prosili za povečanje programa pri ZZZS, a se to zaradi pomanjkanja denarja ni zgodilo. Podobno je z drugimi ortopedskimi operacijami; izvedejo jih toliko, kolikor jih ZZZS plača.

Za odpravo čakalnih dob 120 milijonov

Kirurgija nasploh je povezana z velikimi stroški. Dorjan Marušič, matematik in zdravnik, je izračunal, da bi bilo za odpravo čakalnih dob potrebnih 120 milijonov evrov. Zdravniki izvedejo ves program, ki ga plača zdravstvena blagajna (ZZZS). Lani je bilo za enkratno odpravo čakalnih dob namenjenih dodatnih 7,9 milijona evrov, ki pa niso bili v celoti porabljeni iz različnih vzrokov, tudi zato, ker je bil dogovor sklenjen prepozno in do novega leta niti niso mogli izvesti toliko operacij.

Letos je podobno, saj je splošni dogovor vlada potrdila šele sredi junija. ZZZS bo po njem namenil za dodatne programe, torej za skrajšanje čakalnih dob, dodatnih 55 milijonov evrov. Namenjeni so od 20- do 30-odstotnemu povečanju vseh storitev, kjer je predolga čakalna doba.

Vprašanje je, ali bo zdravstveni sistem v jesenskih štirih mesecih lahko izvedel toliko dodatnih storitev. Nekatere specialnosti imajo namreč tudi velike kadrovske težave, denimo urologija, onkologija, psihiatrija, anesteziologija in druge, kjer zdravnikov primanjkuje. Izjemno velika težava je rak, saj pacienti kljub nujnosti zdravljenja čakajo več kot dopusten mesec dni.

E-napotnica: še več čakajočih

Napovedim ministrice Milojke Kolar Celarc, da se bodo čakalne dobe po uvedbi e-napotnice uredile in s tem skrajšale, se niso uresničile. Katarina Kralj, ki je na ministrstvu pristojna za e-zdravje, je včeraj povedala, da prve primerjave med podatki iz dosedanjega programa za spremljanje čakalnih dob Načas in e-napotnico ne kažejo, da bi bili dosedanji podatki v bazi Načas bistveno napačni, čeprav so o njih v preteklosti precej dvomili. Čez poletje jih nameravajo še natančno preučiti, je povedala.

Zdaj je že 90 odstotkov vseh napotnic izdanih v e-obliki. Zadržke do nje imajo predvsem psihiatri, ki pričakujejo na napotnicah manj podatkov o pacientih. Ker je vseh storitev 180, Načas pa jih spremlja le 61, se bo skupno število čakajočih zagotovo povečalo.

Zavarovanje za preskok čakalnih vrst

Medtem ko se javni sistem bojuje s (pre)dolgim čakanjem, vse tri zasebne zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje (Vzajemna, Triglav zdravstvena in Adriatic Slovenica), na podlagi čakalnih dob tržijo. Za 9,22 do 38,72 evra obljubljajo »preskok čakalne vrste«, »takojšen dostop do specialista«, »dostop do specialista v manj kot treh tednih«. Vzpostavljene imajo vzporedne mreže, sestavljene iz zdravnikov javnega, koncesioniranega in zasebnega zdravstva.

Po anketi Dela izpred dveh let plačuje 24 odstotkov ljudi zdravniške preglede iz žepa. V tolikšnem odstotku so se tudi izrekli, da so pripravljeni plačevati za zdravstvo več.