Slovenski kasači naj ne bi videli nezakonitih klavnic  

V Kasaški zvezi Slovenije primer ostro obsojajo in zagotavljajo, da so vsi kasaški konji v Sloveniji čipirani in evidentirani. 
Objavljeno
08. februar 2019 11.15
Posodobljeno
08. februar 2019 11.47
V lanski sezoni je po podatkih Kasaške zveze Slovenije pri nas nastopalo 185 tekmovalnih konj. FOTO: Getty Images
Pri domačinu z vasi Ravnice pri Kamni Gorici, ki je domnevno nezakonito klal tekmovalne konje in jih predeloval v suhomesne izdelke, so inšpektorji uprave za varno hrano zasegli 1300 kilogramov suhih mesnin iz konjskega mesa. Dva športna konja – enega še živega, drugega zaklanega –, ki so ju inšpektorji ob pregledu našli na posestvu, naj bi bila brez spremljajoče dokumentacije in ustrezne identifikacije pripeljana z Dolenjske.

Središče kasaštva na Dolenjskem je Šentjernej. Predsednik Kluba za konjski šport Šentjernej Andraž Rumpret pravi, da je za dogodek izvedel iz medijev in ga obsoja. Zagotavlja, da so vsi kasaški konji čipirani in navedeni v ustreznih evidencah. »Brez tega ne morejo tekmovati oziroma jim naš pravilnik tega ne dovoljuje.«

Pri članih njihovega kluba ni zaznal nezakonitega trgovanja s konji. Sklepa, da je primer z Gorenjske prej izjema kakor razširjena praksa. »Mislim, da črni trg z mesom odsluženih športnih konj ne obstaja. Seveda pa so povsod možni ekscesi. Upam, da bodo inšpekcijske službe povzročitelja ustrezno obravnavale in kaznovale. Črni zakoli in dajanje takšnega mesa v promet so hkrati medvedja usluga konjeniškemu športu. Konji, ki ne dosegajo več vrhunskih rezultatov, so povsem primerni za rekreativno jahanje in vožnjo vpreg,« navaja Rumpret.
 

Sledljivost kasaških konj visoka


Tudi v Kasaški zvezi Slovenije, ki jo vodi Henrik Gjerkeš, primer ostro obsojajo. Omenjena dejanja so »skrajno zavržena, nedostojna in povsem v nasprotju z našim kodeksom ravnanja s konji. Ker imajo vsi slovenski kasači mikročip in identifikacijski dokument (ki ju ta dva konja naj ne bi imela), lahko glede na poročanje medijev sklepamo, da ne gre za v Sloveniji evidentirana kasača«.

V lanski sezoni je po podatkih Kasaške zveze v Sloveniji nastopalo 185 tekmovalnih konj. Sledljivost kasaških konj pri nas je visoka, zagotavlja Gjerkeš. Vodi se register. V primeru zakola ali pogina je treba konja odjaviti tudi pri slovenski službi za registracijo in identifikacijo konj. »Za kasače, ki dirkajo pod okriljem naše zveze, verjamem in z visoko gotovostjo trdim, da niso del nezakonitih klavnic.«
 

Po koncu tekmovalne kariere čim lepša upokojitev


Kasaška zveza se po besedah Gjerkeša že nekaj let trudi vzpostaviti pomoč pri primernem ravnanju s kasači tudi po končani karieri. Preko rejskega združenja s subvencijami spodbuja, da gredo kobile po tekmovalni karieri v razplod, s predlogi za omilitev pogojev za registracijo plemenskih žrebcev pa želijo vanj vključiti tudi čim več žrebcev.

Večinoma so kasači po končani karieri zelo primerni konji za rekreativno konjeništvo, tako za rejo, vožnjo ali jahanje, pravi Gjerkeš. »So mirnega značaja in vajeni vožnje, sedla, opreme. V naši zvezi, skupaj z evropsko, pripravljamo projekt t. i. druge kariere, s katerim želimo tekmovalnim konjem po končanih tekmovanjih zagotoviti čim lepšo upokojitev.«

Kasaški konji so večinoma registrirani za tekmovanje in zato niso namenjeni za zakol. V Sloveniji se rejci ob registraciji žrebeta opredelijo, v kakšne namene ga bodo redili, kar se navede tudi v identifikacijskih dokumentih. »Verjetno tudi zato, da nekatere snovi in zdravila, ki se uporabljajo pri športnem konju, škodujejo zdravju ljudi.« Slovenska zakonodaja prepoveduje evtanazijo kasača po končani tekmovalni karieri. »Usmrti se ga lahko samo, če ga rešujejo muk, oziroma ko ne more več živeti zaradi starosti,« pravi Gjerkeš.
 

Nevarnosti uživanja mesa športnih konj 
 

Kakšne so nevarnosti uživanja mesa odsluženih športnih konj? Dekan veterinarske fakultete v Ljubljani prof. dr. Andrej Kirbiš kot glavno omenja uporabo nesteroidnih protivnetnih sredstev, ki so prepovedana za zdravljenje živali, namenjenih človeški prehrani, lahko pa se uporabljajo pri zdravljenju športnih konj. Pri ljudeh lahko sprožijo alergijske reakcije, težave z želodcem in podobno. Eno takšnih pogosto uporabljenih protivnetnih sredstev je fenilbutazon.