Slovenski kirurgi najboljši na svetu v oskrbi poškodovane hrbtenice
Čakalna doba se pri poškodbah meri v urah, pri raku v dnevih, drugje v mesecih in letih.
Odpri galerijo
Brdo pri Kranju - Tokrat na kirurškem tečaju tudi inštrumentarke, nepogrešljivi del kirurške ekipe. Foto Roman Šipić/Delo
Slovenski kirurgi travmatologi gredo že polnih 50 let v korak z najbolje razvitimi v svetu. Toliko časa so namreč vključeni v v AO Travmo, največjo in najpomembnejšo organizacijo v svetu za izobraževanje oskrbe zlomov kosti. Te dni poteka izobraževanje kirurgov iz vse Evrope pri nas. A je Slovenija na prelomni točki. "Če ne bomo vlagali v razvoj, bomo zaostali za razvitimi. Politiki se tega premalo zavedajo," opozarja prof. dr. Matej Cimerman, predsednik svetovne AO Travme.
Slovenija je edina država na svetu, kjer kirurgi travmatologi v manj kot šestih urah oskrbijo hudo poškodovano hrbtenico. Nedavno so v članku, objavljenem v vodilni svetovni reviji o travmatologiji, dokazali, da so na ta način možnosti za bolnike veliko bolje, kot če bi čakali z operacijo dlje časa. "Operacije, v katerih razbremenimo pritisk na živec v vratni hrbtenici, trajajo pet do šest ur. Naši kirurgi pridejo tudi sredi noči, celo na božični večer, če je potrebno. Tega niti v Ameriki niso sposobni narediti," je povedal prof. dr. Cimerman, predstojnik oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana.
Čakalne dobe so relativna stvar. "Pri poškodbah se meri čakalna doba v urah, pri raku v dnevih, pri kakšnih degenerativnih spremembah pa v mesecih. Seveda se vsi strinjamo, da je težko čakati, če te boli prost na nogi zaradi deformacije nožnega palca. A umrl zaradi tega ne bo nihče. Pri zlomu kolka je treba starejšega človeka operirati najkasneje v 48 urah. To odloča, ali bo umrl ali ne," pojasnjuje doc. dr. Anže Kristan, vodja Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana. V Veliki Britaniji dobi zato bolnišnica, ki operira zlom kolka v 48 urah, dodaten denar, če ga ne, pa jo finančno kaznujejo. Pri nas pa je ravno obratno.
Politika spodbuja enostavne operacije, ne pa tistih zdravljenj, s katerimi zdravniki rešujejo življenja. In opozorita na absurd: "Kirurg, ki sredi noči z zelo zapleteno in tvegano operacijo rešuje poškodovano hrbtenico, dobi za to 40 do 50 evrov, medtem pa plačuje zdravstvena politika povsem enostavne operacije, ki jih drugi kirurgi izvajajo popoldan v okviru odpravljanja čakalnih dob, nekaj sto evrov."
Ni prav, da je politika zdaj dala 35 milijonov evrov za odpravljanje čakalnih dob brez vsake strategije," menita sogovornika.
"Denar bodo zapravili, morda bo kakšna čakalna doba za prst na nogi res za kak mesec krajša, na drugi strani pa zaradi čakalnih dob umirajo bolniki z rakom. Rak raste iz dneva v dan, ne pozna počitnic. Čakalna doba se zato pri raku šteje v dnevih, a tu ni nobenih finančnih injekcij." Opozarjata, da bi bilo treba narediti strategijo za v prihodnje. Tehtati, kaj je pomembnejše, in narediti ključ za razdelitev dodatnega denarja. "O tem bi vsekakor morala soodločati stroka. Tisti, ki razdeljujejo denar, bi morali vprašati ortopede, abdominalne kirurge, urologe, travmatologe, onkologe, za katere njihove posege je najbolj potreben dodaten denar," našteva dr. Kristan.
Sogovorca se oba bojita zaostajanja slovenske medicine za razvitimi. Na tečaju, kakršen poteka te dni v okviru AO Travma na Brdu in v Ljubljani, kirurgi med seboj izmenjujejo izkušnje, spoznavajo tudi z metodami zdravljenja, ki jih uporabljajo drugje. A kako nove metode nato razvijati doma? "Ko uvajamo novo metodo, potrebujemo v začetku bistveno več časa za določen poseg, a moramo hkrati oskrbovati tudi druge paciente v teh istih operacijskih dvoranah. Če imamo premalo operacijskih dvoran in zato manj časa, ne moremo razviti nove metode, saj bi potem drugi poškodovanci čakali. Za sledenje razvoju je potreben čas in mir. Mi nimamo ne enega ne drugega. Potrebna je tudi vrhunska tehnologija, ki je draga. Slovenija je bila od vsega začetka v koraku z najboljšimi na svetu. če ne bodo vlagali v razvoj, bo tako, kot je v otroški srčni kirurgiji, tudi v travmatologiji in v drugih strokah v Sloveniji," opozarjata prof. dr. Matej Cimerman in doc. dr. Anže Kristan.
Te dni se na Brdu pri Kranju in na medicinski fakulteti v Ljubljani izobražuje 48 kirurgov iz Velike Britanije, Slovenije, Estonije, Avstralije, Italije in Bosne) v okviru AO Travme (nemško Arbeitsgemeinschaft fur Osteosynthesenfragen). AO Travma, danes najpomembnejša strokovna organizacija za izobraževanje kirurgov za operativno oskrbo zlomov, je bila ustanovljena v švicarskem Davosu pred 60 leti. Pred 50 leti je njeno vrednost vizionarsko prepoznal Titov osebni ortoped dr. Bogdan Brecelj. Tako je Slovenija postala druga evropska država (za Nemčijo), ki je pred pol stoletja dobila najsodobnejšo opremo za operacije in ustrezno izobraževanje. Slovenija je tudi danes cenjena država na svetovnem kirurškem zemljevidu, kar dokazuje imenovanje profesorja dr. Mateja Cimermana za predsednika AO Travme. "Stroka se je lahko razvila, ker je Tito zaupal svojemu zdravniku. Politiki imajo svoje zdravnike tudi danes, a vemo, kako nam zaupajo," je dejal dr. Anže Kristan.
Prof. dr. Matej Cimerman, kirug UKC Ljubljana, predsednik AO Travma. FOTO Roman Šipić/Delo
Prvih šest ur je odločilnih
Slovenija je edina država na svetu, kjer kirurgi travmatologi v manj kot šestih urah oskrbijo hudo poškodovano hrbtenico. Nedavno so v članku, objavljenem v vodilni svetovni reviji o travmatologiji, dokazali, da so na ta način možnosti za bolnike veliko bolje, kot če bi čakali z operacijo dlje časa. "Operacije, v katerih razbremenimo pritisk na živec v vratni hrbtenici, trajajo pet do šest ur. Naši kirurgi pridejo tudi sredi noči, celo na božični večer, če je potrebno. Tega niti v Ameriki niso sposobni narediti," je povedal prof. dr. Cimerman, predstojnik oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana.
Čakalne dobe so relativna stvar. "Pri poškodbah se meri čakalna doba v urah, pri raku v dnevih, pri kakšnih degenerativnih spremembah pa v mesecih. Seveda se vsi strinjamo, da je težko čakati, če te boli prost na nogi zaradi deformacije nožnega palca. A umrl zaradi tega ne bo nihče. Pri zlomu kolka je treba starejšega človeka operirati najkasneje v 48 urah. To odloča, ali bo umrl ali ne," pojasnjuje doc. dr. Anže Kristan, vodja Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana. V Veliki Britaniji dobi zato bolnišnica, ki operira zlom kolka v 48 urah, dodaten denar, če ga ne, pa jo finančno kaznujejo. Pri nas pa je ravno obratno.
Reševanje življenj pri politikih nima prednosti?
Politika spodbuja enostavne operacije, ne pa tistih zdravljenj, s katerimi zdravniki rešujejo življenja. In opozorita na absurd: "Kirurg, ki sredi noči z zelo zapleteno in tvegano operacijo rešuje poškodovano hrbtenico, dobi za to 40 do 50 evrov, medtem pa plačuje zdravstvena politika povsem enostavne operacije, ki jih drugi kirurgi izvajajo popoldan v okviru odpravljanja čakalnih dob, nekaj sto evrov."
Ni prav, da je politika zdaj dala 35 milijonov evrov za odpravljanje čakalnih dob brez vsake strategije," menita sogovornika.
"Denar bodo zapravili, morda bo kakšna čakalna doba za prst na nogi res za kak mesec krajša, na drugi strani pa zaradi čakalnih dob umirajo bolniki z rakom. Rak raste iz dneva v dan, ne pozna počitnic. Čakalna doba se zato pri raku šteje v dnevih, a tu ni nobenih finančnih injekcij." Opozarjata, da bi bilo treba narediti strategijo za v prihodnje. Tehtati, kaj je pomembnejše, in narediti ključ za razdelitev dodatnega denarja. "O tem bi vsekakor morala soodločati stroka. Tisti, ki razdeljujejo denar, bi morali vprašati ortopede, abdominalne kirurge, urologe, travmatologe, onkologe, za katere njihove posege je najbolj potreben dodaten denar," našteva dr. Kristan.
Doc. dr. Anže Kristan, kirurg, UKC Ljubljana: "Dobra inštrumentarka ve, kaj kirug misli. Besede so nepotrebne. Kirurg stegne roko in inštrumentarka mu poda pravo orodje. Tako se lažje in hitreje dela." FOTO Roman Šipić/Delo
Brez vlaganja v razvoj bo otroška srčna kirurgija povsod
Sogovorca se oba bojita zaostajanja slovenske medicine za razvitimi. Na tečaju, kakršen poteka te dni v okviru AO Travma na Brdu in v Ljubljani, kirurgi med seboj izmenjujejo izkušnje, spoznavajo tudi z metodami zdravljenja, ki jih uporabljajo drugje. A kako nove metode nato razvijati doma? "Ko uvajamo novo metodo, potrebujemo v začetku bistveno več časa za določen poseg, a moramo hkrati oskrbovati tudi druge paciente v teh istih operacijskih dvoranah. Če imamo premalo operacijskih dvoran in zato manj časa, ne moremo razviti nove metode, saj bi potem drugi poškodovanci čakali. Za sledenje razvoju je potreben čas in mir. Mi nimamo ne enega ne drugega. Potrebna je tudi vrhunska tehnologija, ki je draga. Slovenija je bila od vsega začetka v koraku z najboljšimi na svetu. če ne bodo vlagali v razvoj, bo tako, kot je v otroški srčni kirurgiji, tudi v travmatologiji in v drugih strokah v Sloveniji," opozarjata prof. dr. Matej Cimerman in doc. dr. Anže Kristan.
Tečaj za kirurge in inštrumentarke
Te dni se na Brdu pri Kranju in na medicinski fakulteti v Ljubljani izobražuje 48 kirurgov iz Velike Britanije, Slovenije, Estonije, Avstralije, Italije in Bosne) v okviru AO Travme (nemško Arbeitsgemeinschaft fur Osteosynthesenfragen). AO Travma, danes najpomembnejša strokovna organizacija za izobraževanje kirurgov za operativno oskrbo zlomov, je bila ustanovljena v švicarskem Davosu pred 60 leti. Pred 50 leti je njeno vrednost vizionarsko prepoznal Titov osebni ortoped dr. Bogdan Brecelj. Tako je Slovenija postala druga evropska država (za Nemčijo), ki je pred pol stoletja dobila najsodobnejšo opremo za operacije in ustrezno izobraževanje. Slovenija je tudi danes cenjena država na svetovnem kirurškem zemljevidu, kar dokazuje imenovanje profesorja dr. Mateja Cimermana za predsednika AO Travme. "Stroka se je lahko razvila, ker je Tito zaupal svojemu zdravniku. Politiki imajo svoje zdravnike tudi danes, a vemo, kako nam zaupajo," je dejal dr. Anže Kristan.
