Slovenski otroci šampioni po bleščečih zobeh
Pred tremi desetletji so imeli naši dvanajstletniki pet, danes le še 1,5 piškavega zoba. Razlog za uspeh je odličen in množični preventivni program.
Odpri galerijo
Najpomembnejša ukrepa za zdrave zobe osnovnošolcev sta množično preventivno zalitje mlečnih in stalnih zob ter že tradicionalno šolsko tekmovanje, ki so se ga letos udeležile vse šole. FOTO: Jure Eržen
Jugoslavija in Albanija sta bili leta 1985 edini državi v Evropi, ki nista imeli popisanega zdravja zob svojih prebivalcev. Ko so leto kasneje izvedli raziskavo pod usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije, je bila Slovenija po zdravju zob predzadnja v Evropi. Danes je med najboljšimi. Kar 42 odstotkov otrok ima povsem zdrave zobe, torej brez kariesa ali izpuljenega zoba. Za preventivni program je Slovenija lani prejela najvišjo mednarodno nagrado.
Najpomembnejša ukrepa sta množično preventivno zalitje mlečnih in stalnih zob – danes ima 94 odstotkov otrok zalite zobe – in tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani.
Pred dobrimi tremi desetletji (1987) je bil v Sloveniji le tu in tam kakšen 12-letnik, ki sploh ni imel kariesa. Prva raziskava je zajela prebivalce vseh starosti. »Ko smo rezultate poslali v Ženevo, so me klicali, ali je kaj takšnega sploh mogoče. Pokazalo se je, da srednja generacija, ljudje v starosti od 30 do 45 let, skoraj ni imela prvih kočnikov, kar je bistveno za ugriz. Žal so jim jih kmalu po vojni izdrli zaradi močnega kariesa. Kar 90 odstotkov vsega kariesa nastane na griznih ploskvah. Ko smo začeli te ploskve zalivati, karies sploh ni nastal.
Zdaj, 30 let kasneje, je zdravje zob slovenskega prebivalstva neprimerno boljše. Slovenija ima najstrmejši padec indeksa števila okvarjenih in izpuljenih zob na svetu. To pomeni precej manj stroškov tudi za zdravstveno zavarovanje,« pojasni prof. dr. Vito Vrbič, ki je raziskavo vodil vsa tri desetletja.
Prvo desetletje je država raziskovalni projekt financirala, kasneje ne več. Zakon je takšen, da upokojenci ne morejo biti plačani za raziskovanje. A je dr. Vrbič raziskavo vodil še naprej – entuziastično. Tako imamo danes odlične podatke o zdravju 12-letnikov, skladno z navodili Svetovne zdravstvene organizacije.
Prva raziskava leta 1986 je bila izvedena na razmeroma majhnem vzorcu, pokazala je, da imajo 12-letniki v Sloveniji kar 6,1 okvarjenega ali izpuljenega zoba. Leto kasneje, ko je bilo vključenih več otrok, pa da je zdravje zob slovenskih otrok malo boljše: v povprečju so imeli 5,1 okvarjenega ali izpuljenega zoba. Stanje se je izboljševalo vse do leta 2013, ko je raziskava ponovno opazila porast kariesa (na 1,8 okvarjenega zoba), kar so zobozdravniki pripisali posledicam gospodarske krize. »Nezavidljive gospodarske razmere, globalna kriza, povečana negotovost in povečana revščina v Sloveniji,« je naštel vzroke Gorazd Sajko, predsednik stomatološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Vendar so lanski rezultati ponovno boljši: 1,5 okvarjenega zoba.
Poleg preventivnih zalivk mlečnih in stalnih zob, kar je bilo sistematično uvedeno v sistem prav na pobudo dr. Vrbiča, je bilo pomembno, da je Slovenija v zobozdravstveno varstvo otrok in mladine usmerila dovolj zobozdravnikov (okoli 280). Veliko jih dela v ambulantah na šolah, kjer so zaposlili tudi medicinske sestre za preventivo. »Izjemno pomembno je, da lahko gredo otroci k zobozdravniku med poukom,« je povedal dr. Vrbič.
V Sloveniji ni dovolj fluora v pitni vodi, da bi preventivno preprečeval nastanek kariesa. Zato je pomembno fluoriranje zob, ki tudi poteka v šolah. Prav tako so pomembna tekmovanja, ki jih organizira stomatološka sekcija zdravniškega društva. Letos so tekmovale vse osnovne šole in v njih 99,8 odstotka učencev. V vsaki od 744 šol so razglasili najboljši šolski razred, najboljši razred v regiji in nato še najboljšo osnovno šolo v državi. Letos je to Osnovna šola Dvor iz novomeške regije. Vse to povezuje učence, ozaveščanje o zdravi prehrani in umivanju pa jih spodbuja k zdravemu načinu življenja. Ogromno vloženega truda učiteljev, medicinskih sester in zobozdravnikov v okviru preventivnega programa za čiste in zdrave zobe je bilo lani nagrajenih z najvišjo nagrado Svetovnega zobozdravniškega združenja Smail award 2017.
Kljub veliki uspešnosti v Sloveniji program ni finančno podprt, temveč se zanaša na sponzorska sredstva. »Letos je prvič po 35 letih ministrstvo za zdravje pokrilo tretjino stroškov prireditve ob koncu tekmovanja. Pogovarjamo se tudi, da bi program v prihodnje financirali sistemsko kot Doro, Zoro in druge preventivne programe,« je povedal zobozdravnik Matej Leskošek, vodja tekmovanja.
Velikemu entuziazmu zobozdravnikov, medicinskih sester in učiteljic v zadnjih desetletjih gre zahvala, da imajo zdaj tudi odrasli precej bolj zdrave zobe, je dejal dr. Vrbič. Zanimivo pa je, koliko druge pozornosti namenja Slovenija zdravju zob. »Ne na ministrstvu ne na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) ni nikogar za javno zobozdravstvo,« je izpostavil.
Najpomembnejša ukrepa sta množično preventivno zalitje mlečnih in stalnih zob – danes ima 94 odstotkov otrok zalite zobe – in tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani.
- Slovenija ima najstrmejši padec indeksa okvarjenih in izpuljenih zob.
- Povsem zdrave zobe ima 42 odstotkov otrok.
- Preventivne zalivke jih ima 94 odstotkov.
- Vse šole sodelujejo v tekmovanju za zdrave zobe.
Pred dobrimi tremi desetletji (1987) je bil v Sloveniji le tu in tam kakšen 12-letnik, ki sploh ni imel kariesa. Prva raziskava je zajela prebivalce vseh starosti. »Ko smo rezultate poslali v Ženevo, so me klicali, ali je kaj takšnega sploh mogoče. Pokazalo se je, da srednja generacija, ljudje v starosti od 30 do 45 let, skoraj ni imela prvih kočnikov, kar je bistveno za ugriz. Žal so jim jih kmalu po vojni izdrli zaradi močnega kariesa. Kar 90 odstotkov vsega kariesa nastane na griznih ploskvah. Ko smo začeli te ploskve zalivati, karies sploh ni nastal.
Zdaj, 30 let kasneje, je zdravje zob slovenskega prebivalstva neprimerno boljše. Slovenija ima najstrmejši padec indeksa števila okvarjenih in izpuljenih zob na svetu. To pomeni precej manj stroškov tudi za zdravstveno zavarovanje,« pojasni prof. dr. Vito Vrbič, ki je raziskavo vodil vsa tri desetletja.
Prvo desetletje je država raziskovalni projekt financirala, kasneje ne več. Zakon je takšen, da upokojenci ne morejo biti plačani za raziskovanje. A je dr. Vrbič raziskavo vodil še naprej – entuziastično. Tako imamo danes odlične podatke o zdravju 12-letnikov, skladno z navodili Svetovne zdravstvene organizacije.
Od pouka k zobozdravniku
Prva raziskava leta 1986 je bila izvedena na razmeroma majhnem vzorcu, pokazala je, da imajo 12-letniki v Sloveniji kar 6,1 okvarjenega ali izpuljenega zoba. Leto kasneje, ko je bilo vključenih več otrok, pa da je zdravje zob slovenskih otrok malo boljše: v povprečju so imeli 5,1 okvarjenega ali izpuljenega zoba. Stanje se je izboljševalo vse do leta 2013, ko je raziskava ponovno opazila porast kariesa (na 1,8 okvarjenega zoba), kar so zobozdravniki pripisali posledicam gospodarske krize. »Nezavidljive gospodarske razmere, globalna kriza, povečana negotovost in povečana revščina v Sloveniji,« je naštel vzroke Gorazd Sajko, predsednik stomatološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Vendar so lanski rezultati ponovno boljši: 1,5 okvarjenega zoba.
Zdravje zob 12-letnih otrok. FOTO: Delo
Poleg preventivnih zalivk mlečnih in stalnih zob, kar je bilo sistematično uvedeno v sistem prav na pobudo dr. Vrbiča, je bilo pomembno, da je Slovenija v zobozdravstveno varstvo otrok in mladine usmerila dovolj zobozdravnikov (okoli 280). Veliko jih dela v ambulantah na šolah, kjer so zaposlili tudi medicinske sestre za preventivo. »Izjemno pomembno je, da lahko gredo otroci k zobozdravniku med poukom,« je povedal dr. Vrbič.
Uspešen program brez sistemskega financiranja
V Sloveniji ni dovolj fluora v pitni vodi, da bi preventivno preprečeval nastanek kariesa. Zato je pomembno fluoriranje zob, ki tudi poteka v šolah. Prav tako so pomembna tekmovanja, ki jih organizira stomatološka sekcija zdravniškega društva. Letos so tekmovale vse osnovne šole in v njih 99,8 odstotka učencev. V vsaki od 744 šol so razglasili najboljši šolski razred, najboljši razred v regiji in nato še najboljšo osnovno šolo v državi. Letos je to Osnovna šola Dvor iz novomeške regije. Vse to povezuje učence, ozaveščanje o zdravi prehrani in umivanju pa jih spodbuja k zdravemu načinu življenja. Ogromno vloženega truda učiteljev, medicinskih sester in zobozdravnikov v okviru preventivnega programa za čiste in zdrave zobe je bilo lani nagrajenih z najvišjo nagrado Svetovnega zobozdravniškega združenja Smail award 2017.
Kljub veliki uspešnosti v Sloveniji program ni finančno podprt, temveč se zanaša na sponzorska sredstva. »Letos je prvič po 35 letih ministrstvo za zdravje pokrilo tretjino stroškov prireditve ob koncu tekmovanja. Pogovarjamo se tudi, da bi program v prihodnje financirali sistemsko kot Doro, Zoro in druge preventivne programe,« je povedal zobozdravnik Matej Leskošek, vodja tekmovanja.
Velikemu entuziazmu zobozdravnikov, medicinskih sester in učiteljic v zadnjih desetletjih gre zahvala, da imajo zdaj tudi odrasli precej bolj zdrave zobe, je dejal dr. Vrbič. Zanimivo pa je, koliko druge pozornosti namenja Slovenija zdravju zob. »Ne na ministrstvu ne na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) ni nikogar za javno zobozdravstvo,« je izpostavil.
