Slovenski prostozidarji so prvič stopili v javnost
Ob 20-letnici so pripravili simpozij o evropski identiteti, uvodna beseda je pripadla Velikemu mojstru Velike Lože Slovenije Marku Bitencu.
Odpri galerijo
Kdo od razpravljalcev je pravzaprav prostozidar in kdo zgolj povabljen gost, je ostalo nejasno, saj se je kot prostozidar deklariral le zdravnik in kirurg Marko Bitenc (skrajno levo). FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – Prostozidarji so bili do zdaj zelo diskretna, v mnogih pogledih tudi skrivnostna in enigmatična združba ljudi, vendar se očitno tudi to spreminja. Ob stoletnici ustanovitve Velike Lože Slovencev, Srbov in Hrvatov ter dvajsetletnici ustanovitve prve Velike Lože Slovenije so pripravili simpozij z naslovom Identiteta Evrope, ki je bil odprt za zainteresirano javnost.
Kdo od razpravljalcev v Zlati dvorani Narodne galerije je pravzaprav prostozidar in kdo zgolj povabljen gost, je ostalo nejasno, saj se je kot prostozidar izjasnil le zdravnik in kirurg Marko Bitenc, ki je tudi Veliki mojster Velike Lože Slovenije. Sodeč po nekaterih komentarjih so se številni le odzvali vabilu, sicer pa zastavljanje vprašanj ali sodelovanje v debati ni bilo dovoljeno.
Bitenc je na kratko orisal zgodovino prostozidarstva, ki je od ustanovitve Velike združene lože Anglije leta 1717 imeli izjemno pomembno vlogo pri razvoju Evrope. Prvotna pravila, ki ob vseh nazorskih, ideoloških ali religioznih razlikah članov stavijo predvsem na strpen in toleranten dialog oziroma na »dober namen«, so po njegovem zelo dobrodošla tudi danes.
V Avstro-Ogrski je bilo prostozidarstvo prepovedano, prav tako v komunistični Jugoslaviji, čeprav so po Bitenčevih besedah osnovna načela univerzalna in povsem neproblematična za vsak družbeni sistem, saj se prostozidarji ne vtikajo v aktualno politiko niti v verska vprašanja. To je še vedno precej ekskluzivno združenje, saj ima po svetu le okoli štiri milijone članov, vendar ne deluje kot organizacija, temveč po Bitenčevih besedah »prepušča vsakemu članu, da v skladu s svojo voljo in energijo uresničuje visoke moralne standarde prostozidarstva«.
S simpozijem niso želeli publicitete, njihov namen je bil vzpodbuditi dialog, skupna evropska identiteta pa je eno od aktualnih odprtih vprašanj. Po mnenju Bitenca Evropi ni uspelo vzpostaviti obče priznanih skupnih vrednot, še manj uspešno poteka proces izmenjave teh vrednot med različnimi nacijami, čeprav je vsaka skupnost močna le toliko, kolikor jih povezujejo skupne vrednote. Demokracija ni sama sebi namen, temveč je le eno od polj iskanja soglasij, sicer pa je treba identiteto zavarovati, tudi in predvsem z zavarovanjem meja, saj »identiteta brez meja ne more biti avtentična identiteta«.
Na simpoziju so sodelovali Matej Avbelj, Andrej Drapal, Alojz Ihan, Janez Kranjc, Jadran Lenarčič, Janez Markeš, Gorazd Mrevlje, Bernard Nežmah, Urša Opara, Ernest Petrič, Igor Pribac, Rok Svetlič, Polona Tratnik, Dejan Verčič, Aleksander Zadel, Tomaž Zalaznik in Jan Zobec. V skladu s pravili prostozidarstva so pomembna le imena in ne izobrazba ali funkcija posameznika, zato se nazivov v razpravi ne uporablja. Vsak je imel za predstavitev stališč časa točno sedem minut, navsezadnje je prostozidarstvo združenje z zelo strogimi pravili.
V tako kratkem času so lahko razpravljavci navrgli le nekatere iztočnice. Po mnenju številnih nedvomno obstajajo skupne evropske vrednote, od zgodovine in kulture, skupna je tudi evropska zavezanost spoštovanju človekovega dostojanstva, smo pa pred težko nalogo, kako izoblikovati evropsko identiteto in obenem okrepiti nacionalne. Pri tem je treba upoštevati pragmatičnosti ljudi, pri oblikovanju identitete lahko pomembno vlogo igrajo nezanesljiva čustva, kolektivni spomin je odvisen od ne vedno verodostojnih medijskih sporočil, prevladovali pa so kritični toni, da ima današnja Evropska unija v mnogočem še značilnosti nekdanje Evropske skupnosti za jeklo in premog, torej so v ospredju le ekonomski in finančni interesi.
Kdo od razpravljalcev v Zlati dvorani Narodne galerije je pravzaprav prostozidar in kdo zgolj povabljen gost, je ostalo nejasno, saj se je kot prostozidar izjasnil le zdravnik in kirurg Marko Bitenc, ki je tudi Veliki mojster Velike Lože Slovenije. Sodeč po nekaterih komentarjih so se številni le odzvali vabilu, sicer pa zastavljanje vprašanj ali sodelovanje v debati ni bilo dovoljeno.
Bitenc je na kratko orisal zgodovino prostozidarstva, ki je od ustanovitve Velike združene lože Anglije leta 1717 imeli izjemno pomembno vlogo pri razvoju Evrope. Prvotna pravila, ki ob vseh nazorskih, ideoloških ali religioznih razlikah članov stavijo predvsem na strpen in toleranten dialog oziroma na »dober namen«, so po njegovem zelo dobrodošla tudi danes.
V Avstro-Ogrski je bilo prostozidarstvo prepovedano, prav tako v komunistični Jugoslaviji, čeprav se prostozidarji ne vmešavajo v aktualno politiko niti v verska vprašanja.
Prostozidarstvo je še vedno dokaj ekskluzivno združenje, saj ima po svetu le okoli štiri milijone članov. FOTO: Blaž Samec
V Avstro-Ogrski je bilo prostozidarstvo prepovedano, prav tako v komunistični Jugoslaviji, čeprav so po Bitenčevih besedah osnovna načela univerzalna in povsem neproblematična za vsak družbeni sistem, saj se prostozidarji ne vtikajo v aktualno politiko niti v verska vprašanja. To je še vedno precej ekskluzivno združenje, saj ima po svetu le okoli štiri milijone članov, vendar ne deluje kot organizacija, temveč po Bitenčevih besedah »prepušča vsakemu članu, da v skladu s svojo voljo in energijo uresničuje visoke moralne standarde prostozidarstva«.
S simpozijem niso želeli publicitete, njihov namen je bil vzpodbuditi dialog, skupna evropska identiteta pa je eno od aktualnih odprtih vprašanj. Po mnenju Bitenca Evropi ni uspelo vzpostaviti obče priznanih skupnih vrednot, še manj uspešno poteka proces izmenjave teh vrednot med različnimi nacijami, čeprav je vsaka skupnost močna le toliko, kolikor jih povezujejo skupne vrednote. Demokracija ni sama sebi namen, temveč je le eno od polj iskanja soglasij, sicer pa je treba identiteto zavarovati, tudi in predvsem z zavarovanjem meja, saj »identiteta brez meja ne more biti avtentična identiteta«.
FOTO: Blaž Samec
Kako oblikovati evropsko identiteto in ohraniti nacionalne?
Na simpoziju so sodelovali Matej Avbelj, Andrej Drapal, Alojz Ihan, Janez Kranjc, Jadran Lenarčič, Janez Markeš, Gorazd Mrevlje, Bernard Nežmah, Urša Opara, Ernest Petrič, Igor Pribac, Rok Svetlič, Polona Tratnik, Dejan Verčič, Aleksander Zadel, Tomaž Zalaznik in Jan Zobec. V skladu s pravili prostozidarstva so pomembna le imena in ne izobrazba ali funkcija posameznika, zato se nazivov v razpravi ne uporablja. Vsak je imel za predstavitev stališč časa točno sedem minut, navsezadnje je prostozidarstvo združenje z zelo strogimi pravili.
- S simpozijem niso želeli posebne publicitete.
- Njihov namen je bil vzpodbuditi dialog.
- Skupna evropska identiteta pa je eno od odprtih vprašanj.
V tako kratkem času so lahko razpravljavci navrgli le nekatere iztočnice. Po mnenju številnih nedvomno obstajajo skupne evropske vrednote, od zgodovine in kulture, skupna je tudi evropska zavezanost spoštovanju človekovega dostojanstva, smo pa pred težko nalogo, kako izoblikovati evropsko identiteto in obenem okrepiti nacionalne. Pri tem je treba upoštevati pragmatičnosti ljudi, pri oblikovanju identitete lahko pomembno vlogo igrajo nezanesljiva čustva, kolektivni spomin je odvisen od ne vedno verodostojnih medijskih sporočil, prevladovali pa so kritični toni, da ima današnja Evropska unija v mnogočem še značilnosti nekdanje Evropske skupnosti za jeklo in premog, torej so v ospredju le ekonomski in finančni interesi.
