Slovenski župani v isti barki

Župani večjih slovenskih mestnih občin so obljubili podporo ureditvi obalne ceste,  in se popeljali na izlet s turistično ladjico.  

Objavljeno
12. julij 2019 17.35
Posodobljeno
12. julij 2019 17.48
zupani Foto Občina Izola
Izola je danes gostila pet županov slovenskih mestnih občin in Pavla Hevko, direktorja Turistične zveze Slovenije, ki sta jih na strateško idejni posvet o prihodnji ureditvi nekdanje obalne ceste povabila Danilo Markočič, župan Občine Izola in Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper. Na posvetu so župani soglasno sklenili, da bodo ustanovili posebno skupino, ki bo aktivno delala na projektu prihodnje ureditve območja nekdanje obalne ceste že v jesenskih mesecih. Po posvetu so se odpravili na izlet s turistično ladjico.
 
S prenosom skoraj štiri kilometre dolge ceste, ki je povezovala Koper in Izolo, v upravljanje lokalnih skupnosti in z njeno prekategorizacijo ter umikom motornega prometa, se je ponudila možnost ureditve največjega slovenskega kopališča oziroma promenade med obema mestoma. Na današnjem srečanju je mag. Marko Starman, vodja urada za prostor in nepremičnine na izolski občini predstavil možne idejne rešitve ureditve nekdanje obalne ceste, prisotni župani pa so podali tudi svoje videnje o predlagani ideji.

Srečanja so se udeležili Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor in Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto. Vsi so bili navdušeni nad idejo in bodo njeno uresničitev podprli ter predlagali svoje predstavnike v projektno skupino. Župani preostalih mestnih občin se predvsem zaradi dopustov srečanja niso mogli udeležiti, vendar je ideja, ki sloni na povezovanju županov in preseganju meja posameznih lokalnih skupnosti tudi njim vzbudila zanimanje.

Tudi Pavle Hevka, direktor Turistične zveze Slovenija projekt podpira in ocenjuje, da bi njegova uresničitev pomembno prispevala k razvoju turizma. Dean Kocjančič, direktor Turističnega združenja Izola je na posvetu povedal, da imamo v Izoli kar osem plaž, da bi pa lahko na nekdanji obalni cesti uredili najdaljšo plažo v slovenski Istri.

image
Delo obalna cesta Foto Foto: Jaka Ivancic Delo


Ideje o ureditvi priobalnega pasu med Koprom in Izolo so stare več desetletij. Do danes je bilo na to temo pripravljenih veliko idejnih rešitev. »Vse temeljijo na dejstvu, da mora omenjeno območje ostati zeleno, javno dostopno, nepozidano in da posegi ne smejo kaziti vedute sosednjih mest,« je na posvetu poudaril mag. Starman. Tudi rezultati dogodka Narišimo obalo, v okviru katerega je širša javnost na 750 metrov dolgo, razgrnjeno polo papirja risala ideje o ureditvi območja so pokazali, da ljudje to območje vidijo kot prostor sprostitev, rekreacije in športa.

»Že danes obe sosednji občini vlagata v infrastrukturo na nekdanji obalni cesti in tudi v prihodnjih letih je smiselno nadaljevati z manj zahtevnimi posegi, urediti posamezne odseke območja, umestiti dodatno urbano opremo in podobno,« je korake ureditve nekdanje obalne ceste v bližnji prihodnosti pojasnil mag. Starman. V pripravi je tudi regionalni prostorski načrt, ki je zaradi analize vplivov na morje kompleksen in gotovo večletni projekt.

»Vesel sem odziva županov mestnih občin, kajti območje nekdanje obalne ceste je majhen a dragocen del obale, pomemben za celotno državo. Pričakujem, da bo delovna skupina dobro opravila svoje delo in da bo zaključek projekta tudi tokrat potrdil, da znamo Slovenci stopiti skupaj in ustvarjati dobre zgodbe,« je prepričan župan Danilo Markočič.