Slovensko pamet bi iz tujine radi pripeljali nazaj domov
V tujini izobraženi mladi, združeni v društvu Vtis, so most do tistih, ki iščejo visokokvalificirane kadre iz različnih poslovnih okolij.
Odpri galerijo
ni podpisa
Ljubljana - Mladi možgani, kot jim radi rečemo, so pogosto 'na tnalu', saj se država še ne zna prav spoprijeti s tem, kako jih polne znanja, izkušenj in svežih idej iz tujine pripeljati nazaj v Slovenijo. Lani jih je v tujino odšlo 4017, starih med 20 in 34 let.
Ena od organizacij, ki se trudi za akademsko odličnost ter s svojim zgledom navdušuje mlade Slovence doma in po svetu je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (Asef), ki je letošnja prejemnica priznanja Vtis leta. Tega je Društvo v tujini izobraženih Slovencev (Vtis) včeraj podelilo na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ki se ga je udeležilo več kot 150 slovenskih študentov, znanstvenikov, raziskovalcev in predavateljev iz tujine.
Mnogi od njih so prav s pomočjo Asefa dobili možnost za delo v laboratorijih na najboljših univerzah po svetu. To dokazuje, da se lahko Slovenci enakovredno kosamo z najrazvitejšimi in najbolj izobraženimi narodi sveta.
Med mladimi izobraženimi kadri, ki si za zdaj kruh še služijo v tujini, je pogosto slišati, da bi se marsikdo rad vrnil, pri takšnih namerah pa ne igra odločilne vloge zgolj dobra plača. Ključni so strokovni izzivi in dejanske možnosti za ustvarjalno delo, »da bi lahko to, kar počnejo v tujini, delali tudi doma«.
Da se torej ne bi vračali predvsem zaradi osebnih okoliščin, temveč motivirani z realnimi strokovnimi izzivi. Slovensko gospodarstvo se že bolj pragmatično in učinkovito odziva na aktualne izzive, je pa nekaj manevrskega prostora še vedno v akademskem okolju.
Več o tem, kako bi slovensko okolje naredili čim bolj odprto za mlade izobražence in kako bi jih iz tujine vrnili nazaj domov, si lahko preberete v jutrišnji spletni in tiskani izdaji Dela.
Ena od organizacij, ki se trudi za akademsko odličnost ter s svojim zgledom navdušuje mlade Slovence doma in po svetu je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (Asef), ki je letošnja prejemnica priznanja Vtis leta. Tega je Društvo v tujini izobraženih Slovencev (Vtis) včeraj podelilo na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ki se ga je udeležilo več kot 150 slovenskih študentov, znanstvenikov, raziskovalcev in predavateljev iz tujine.
Mnogi od njih so prav s pomočjo Asefa dobili možnost za delo v laboratorijih na najboljših univerzah po svetu. To dokazuje, da se lahko Slovenci enakovredno kosamo z najrazvitejšimi in najbolj izobraženimi narodi sveta.
Srečanje je potekalo v sodelovanju z Društvom v tujini izobraženih Slovencev Vtis. FOTO: Jure Eržen/Delo
Med mladimi izobraženimi kadri, ki si za zdaj kruh še služijo v tujini, je pogosto slišati, da bi se marsikdo rad vrnil, pri takšnih namerah pa ne igra odločilne vloge zgolj dobra plača. Ključni so strokovni izzivi in dejanske možnosti za ustvarjalno delo, »da bi lahko to, kar počnejo v tujini, delali tudi doma«.
Da se torej ne bi vračali predvsem zaradi osebnih okoliščin, temveč motivirani z realnimi strokovnimi izzivi. Slovensko gospodarstvo se že bolj pragmatično in učinkovito odziva na aktualne izzive, je pa nekaj manevrskega prostora še vedno v akademskem okolju.
Več o tem, kako bi slovensko okolje naredili čim bolj odprto za mlade izobražence in kako bi jih iz tujine vrnili nazaj domov, si lahko preberete v jutrišnji spletni in tiskani izdaji Dela.
