Slovo od Rožmana: verniki napolnili ljubljansko stolnico

Po besedah Antona Stresa Rožman iz svoje dobrote in pripravljenosti pomagati nikogar ni izključeval.
Objavljeno
13. april 2013 11.49
rožman
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si

Ljubljana - Pokojni škof Gregorij Rožman je bil pastir, ki mu je šlo za življenje vsakega človeka, tudi če se ni strinjal z njegovim prepričanjem, je v pridigi na mašni slovesnosti ob pokopu škofa Rožmana ocenil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Po njegovih besedah Rožman iz svoje dobrote in pripravljenosti pomagati nikogar ni izključeval.

Verniki se od škofa Rožmana poslavljajo v do zadnjega kotička polni ljubljanski stolnici. Po nekaterih ocenah se jih je zbralo okoli 2000.

»Čeprav je škof Rožman vdano sprejemal usodo begunca, ki umre na tujih tleh, veje iz njegovih besed tiha želja po vrnitvi domov,« je v pridigi ocenil nadškof Stres. Biti pokopan v domovini med svojimi je po njegovih besedah »naravna pravica, poznana že pred tisočletji, danes pa jo škofu Rožmanu s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo«. Kot je poudaril Stres, je pokojni Rožman na to čakal več kot pol stoletja v tujini.

»Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče,« je dodal Stres. Zato je izrekel priznanje in se zahvalil vsem ljudem s področja zgodovinopisja, sodstva in politike, ki so »s svojim pogumom in privrženostjo resnici, pravici in narodni spravi današnji dogodek omogočili«.

»Vsi, ki želimo našemu narodu in državi dobro, se vrnitve Rožmana veselimo,« pravi Stres, ki je prepričan, da se »svoje vrnitve v domovino veseli tudi pokojni škof Rožman«. Ne zaradi »sebe, ker tega na onem svetu več ne potrebuje, ampak zaradi nas, ker to potrebujemo mi. Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje«, je dejal Stres.

»Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo,« ugotavlja nadškof Stres, ki si želi, da bi bil pokop pokojnega Rožmana tako sprejet.

Seveda pa je po njegovih ocenah današnje dejanje kljub vsej pomembnosti le eno dejanje v verigi dejanj, ki so bila in še bodo potrebna, da »se bodo k nam povrnile edinost, sreča, sprava«. Kot je spomnil, ne moremo spregledati, da na tisoče žrtev vojne in revolucije še čaka na pokop in poslednje prebivališče, ki bo »v skladu z neodtujljivim dostojanstvom sleherne osebe«.

Prav tako je prepričan, da bo treba še veliko duhovnih naporov in resnicoljubnosti, da bo podoba pokojnega Rožmana »ki jo bomo nosili v svoji zgodovinski zavesti, bolj ustrezala resnici«.

»Najgloblje namere pokojnega škofa Rožmana na poseben način razodevajo njegova številna posredovanja za zapornike, internirance in obsojene na smrt ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje,« je v pridigi še poudaril nadškof Stres.

Pri osrednji maši, ki jo vodi Stres, sodeluje okoli 200 duhovnikov in skoraj vsi slovenski škofje. Rožman bo pokopan v kapeli ljubljanske stolnice, sam obred pokopa pa pravkar poteka.

Politiki na slovesnost niso bili vabljeni, a so se je nekateri udeležili. Že pri dopoldanski maši je bil prisoten evropski poslanec Milan Zver, pri maši, ki še poteka, pa je bilo med drugim opaziti tudi predsednico NSi Ljudmilo Novak in poslanca SLS Jakoba Presečnika.

Novakova na to, da bo Rožman danes pokopan v svoji domovini, gleda z zadovoljstvom. Kot je ob prihodu dejala v izjavi novinarjem, si vsak Slovenec, ki si to želi, zasluži, da je pokopan v domači zemlji. Zagotovo Rožman, ki je bil po njenih besedah tudi zaveden Slovenec.

Spomnila je, da je lani v času vodenja urada za zamejce in Slovence po svetu v Lemontu obiskala Rožmanov grob. Tam pa da so ji tudi povedali, kako velik dušni pastir je bil Rožman in da je bil v veliko tolažbo vsem Slovencem, »posebej tistim, ki so neprostovoljno odšli iz domovine«.

Presečnik je dejal, da se je mašne slovesnosti udeležil iz človeških razlogov, da se poslovijo od človeka, ki je v Sloveniji živel in delal številna leta. Ob tem upa in si želi, da bo pokop Rožmana v domovini po 54 letih njegove smrti vsaj majhen korak k temu, »da bomo približno vsi enaki«.

Ob ljubljanski stolnici se je pred mašo zbralo tudi nekaj protestnikov, ki naj bi prišli neorganizirano, prek vabila na spletnem družbenem omrežju Facebook. Čeprav naj bi jih udeležbo napovedalo več, jih je danes prišlo le okoli 15. Mimohod nadškofa Stresa so pospremili z zmerljivkami, kar je med okoli stoječimi sprožilo tudi neodobravanje.

Eden od protestnikov, Matjaž Zaplotnik, je ocenil, da pogreb Rožmana v ljubljanski stolnici ni element sprave, temveč da kaže le še dodatno »ločevanje Slovencev«.